Ti podatki so plod analize DNA, ki so ga vzeli neandertalcu, najdenem v severni Španiji in v Italiji. DNA je razkril, da je gen MC1R tega starodavnega hominida nosil mutacijo v zapisu proteina, ki je pomemben pri nastajanju melanina snovi, ki daje koži barvo in ščiti pred ultravijolično svetlobo.

Pri ljudeh, predvsem Evropejcih, naj bi bila prav ta mutacija vzrok za rdeče lase in bledikasto polt, saj zavira delovanje proteina. Mutacija, ki so jo našli v genu neandertalca, je sicer drugačna od tiste pri človeku, a ko so znanstveniki neandertalčev gen vbrizgali v poskusne celice, je imela enak učinek na delovanje melanina.

Znanstveniki niso presenečeni
Nemški znanstvenik Michael Hofreiter je povedal, da genetska analiza sicer ne more dati popolne zagotovitve o točnosti zaključkov, a ker med najdenimi ostanki neandertalcev ni las ali telesnih dlak, je to najboljši približek dejanske podobe teh hominidov. Po njegovem mnenju je bilo rdečelasih neandertalcev le kakšen odstotek.

Eden vodilnih znanstvenikov na področju evolucije Erik Trinkaus pa pravi, da ga ta spoznanja niso presenetila, saj so nekateri strokovnjaki že desetletja predvidevali, da je del neandertalcev moral biti svetlopolt, saj je živel v Severni Evropi. Svetla polt je bolj primerna za severnejše dele sveta, saj sprejme več UVB-žarkov, ki omogočajo ustvarjanje vitamina D.