Znanstveniki so sicer ugotovili še, da se njihov glas spreminja glede na razpoloženje in da je njihova govorica lahko čustveno obarvana. Med sabo se sporazumevajo s toni, ki jih človek večinoma ne zazna, in sicer tudi na deset kilometrov daleč. Na uporabo narečja pa so znanstveniki pomislili pri primerjavi azijskih in afriških slonov, saj je pri mešanju obeh vrst prišlo do težav v sporazumevanju.

Do zdaj so dokumentirali 70 različnih oglašanj teh debelokožcev, ki jih uporabljajo za pozdravljanje, ob ogroženosti in za sporočanje, da so našli hrano.

Kot še pojasnjuje voditeljica raziskave Angela Stöger Hotwath, govorico slonov sicer preučujejo tako, da posnamejo glas posamezne živali in cele skupine, pri čemer vsakič želijo razvozlati pomen glasu.