Naš planet je dom nenavadnih vrst, ki niso povezane z nobenimi do zdaj znanimi vrstami, pravi profesor Paul Davies, fizik z univerze v Arizoni. Tovrstna bitja bi se lahko skrivala v strupenih arzenovih jezerih ali v jaških z vrelo vodo globoko pod morsko gladino.

Znanstvenike je tako pozval, da organizirajo odpravo na Zemlji, ki bi proučila ta sovražna okolja in iskala znake življenja. Meni namreč, da nenavadne življenjske vrste živijo blizu nas, pa jih nismo sposobni prepoznati.

Inštrumenti prilagojeni življenju, ki ga poznamo
Davis je eden izmed udeležencev simpozija, na katerem raziskujejo možnost, da se je življenje na Zemlji razvijalo več kot enkrat. Predpostavljajo, da sta se na Zemlji zgodili dve genezi, potomci druge geneze pa so preživeli do danes v "senčni biosferi", ki seže čez meje našega dojemanja, saj imajo ta živa bitja biokemično sestavo drugačno od naše.

Vsi naši mikroskopi so prilagojeni življenju, kot ga poznamo, zato ni nobeno presenečenje, da nismo našli mikrobov z drugačno biokemično sestavo, je pojasnil Davies. Prav tako ne vemo, kakšna naj bi bila ta bitja, zato je še toliko težje njihovo iskanje.

Če tovrstno življenje obstaja, bi lahko temeljilo na DNK-ju ali RNK-ju, toda na nekoliko drugačnem genetskem zapisu ali drugačnih aminokislinah. Lahko pa bi odkrili tudi bitja, ki se še bolj razlikujejo od zdaj poznanih.

Profesor Davies opozarja, da bi enega izmed elementov za življenje, to so ogljik, vodik, dušik ali fosfor, lahko zemenjal kakšen drug. "Ko to rečem, zaradi Zvezdnih stez vsi vedno pomislijo na silicij. A ne govorim o ničemer tako drastičnem. Vse naloge, ki jih opravlja fosfor, bi lahko opravil tudi arzen. Ta je sicer ljudem nevaren, a ima kemijske značilnosti, ki bi lahko bile idealne za mikrobe."

Dva pristopa za odkrivanje novega življenja
Da bi odkrili nekaj, česar nismo še nikoli videli, profesor Davies predlaga dva pristopa. Prvi je, da je nenavadno življenje ločeno od drugega in zunaj dosega človeka. V tem primeru je treba prečesati najbolj neprijazna okolja na Zemlji, kot so puščave, slana jezera, območja z visokim tlakom, temperaturo ali UV-sevanjem. To bi bila prava odprava na Zemlji, saj je seznam mest, kjer bi lahko iskali življenje, izjemno dolg.

Če bi iskali "arzenovo" življenje, bi lahko pregledali območja, ki so bogata z arzenom ali imajo izjemno malo fosforja. Takšni so na primer jaški globoko pod morjem. Po drugi strani pa bi bilo lahko nenavadno življenje čisto blizu nas pomešano z življenjem, ki temelji na ogljiku. Če to drži, ga bo še težje izslediti, saj bo tako treba opraviti dolgotrajen proces filtriranja vsega drugega, meni Davies. Če bodo znanstveniki res odkrili novo življenje, se bo tako začel prepir o tem, ali gre res za drugačno življenje ali za predhodnika, je še dodal.

Življenje ustvarjeno v laboratoriju
Tretja možnost za nenavadno življenje pa je ustvarjanje tega v laboratoriju. Če bi lahko ustvarili nove molekule, ki bi se vedle kot živa bitja, bi podobne lahko iskali tudi v okolju, pravi profesor Steven Benner s floridske univerze. Njegovi ekipi je namreč uspelo ustvariti doslej najbrž najboljši približek človeško ustvarjenemu življenju. Ustvarili so umetni sintetični kemijski sistem, ki je po njihovih besedah zmožen darwinovske evolucije.

Na vprašanje, ali je živo, pa profesor odgovori, da se ne vzdržuje samo. Bitje je treba hraniti, da se lahko razvija. Molekula je v bistvu izpopolnjena različica dvojne spirale človeškega DNK-ja, vendar jo namesto štirih elementov sestavlja šest. Nukleotidi se v parih postavljajo v niz, ki se reproducira, a za zdaj le s pomočjo encimov in toplote.

Včasih se pri razvoju pojavijo napake in te napake vse vzdržujejo tudi pri naslendjih generacijah, kar pomeni, da se molekula razvija. Naslednji korak bo tako naravna selekcija, s katero bi radi ugotovili, ali se je molekula lahko razvija pod pritiskom selekcije, je pojasnil Benner.

Sprejeta definicija življenja pravi, da je to molekula, ki je sposobna darwinovske evolucije, zato skušajo na univerzi na Floridi spraviti skupaj molekule, ki so tega sposobne. A ob tem ostaja vprašanje, ali ni naša definicija življenja preveč "zemljocentrična". Treba je namreč vedeti, da to, da se molekula vzdržuje sama in je sposobna evolucije, še ne pomeni, da zadostuje za vsesplošno definicijo življenja, je še opozoril Benner.

A. M.