"Joe je živel izjemno življenje in predstavljal navdih ne le nam pri Boeingu, ampak celotni industriji zračnega prometa. Poosebljal je iznajdljivost in strast za odličnost, s čimer so Boeingova letala postala sinonim za kakovost po vsem svetu," je v sporočilu ob Sutterjevi smrti zapisal izvršni direktor družbe Boeing Ray Conner.

Sutter je razvijal več Boeingovih letal (B-727, B-737, B-747, B-757 in B-767), najbolj znan pa je po razvoju modela 747. V 60. letih 20. stoletja je z ekipo tedaj največje letalo na svetu po poročanju BBC-ja izdelal v 29 mesecih, zato se jih je prijel vzdevek Neverjetni. S tem projektom so, kot pravi Conner, odprli možnosti za dostopna mednarodna potovanja in pomagali povezovati svet.

Poskrbel za spremembo v svetu
Še dolgo po upokojitvi leta 1986 je ostal zelo aktiven v družbi. Med drugim je opravljal funkcijo svetovalca višje svetovalne skupine. "Nato je osivel in se gibal nekoliko počasneje, a vedno imel iskrico v očeh, oster um ter predanost letalski inovaciji in družbi Boeing," je zapisal Conner in dodal, da je Sutter poskrbel za spremembo v svetu.

Sutter je bil potomec prve generacije slovenskih priseljencev v ZDA. Rodil se je 21. marca 1921. Očeta Franca Suhadolca je iz Slovenije, natančneje iz Dobrove pri Ljubljani, v ZDA zvabila zlata mrzlica. Po delu v rudnikih, ko je bil kar uspešen zlatokop, je ustanovil podjetje za predelavo mesnih izdelkov. Poročil in ustalil se je v Seattlu. Med njegovimi otroki je Joe kazal izrazito nadarjenost za matematikov in se po vojni po študiju letalskega inženirstva zaposlil pri Boeingu.

Prejel nacionalno medaljo za dosežke
Sodeloval je pri konstrukciji in razvoju praktično vseh Boeingovih letal, se počasi vzpenjal po poklicni lestvici in bil nato imenovan za glavnega konstruktorja novega projekta – boeinga 747. Letalo z vzdevkom jumbo jet je postalo najuspešnejše civilno letalo vseh časov. Njegovo delo so Američani zelo cenili. Prejel je več nagrad, za njegove dosežke pa mu je tedanji predsednik ZDA Ronald Reagan leta 1985 podelil nacionalno medaljo za dosežke na področju tehnologije in inovacij. Leto prej je postal član ameriške inženirske akademije.

Prispeval je tudi k varnosti vesoljskih poletov, saj je kot strokovnjak sodeloval v ameriški predsedniški komisiji, ki je v drugi polovici 80. let raziskovala nesrečo vesoljskega plovila Challenger. Na Sutterjev 90. rojstni dan je Boeing po njem poimenoval glavno inženirsko stavbo oddelka za komercialna letala. Upokojil se je kot podpredsednik Boeinga.