Na javni tribuni v organizaciji predstavnikov akcije brezprihodnosti.si o znanosti in zahtevah za izboljšanje tega področja je direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanost in umetnosti (ZRC SAZU) Oto Luthar poudaril, da so zaposleni na inštitutih in univerzah že pred 18 leti opozarjali, da bo Slovenija preskok v 21. stoletje zmogla le oborožena z znanjem, predvsem pa s pravim odnosom do svojega razvojnega potenciala.

"Takrat smo se spraševali, ali nas in tiste, ki o tem odločajo, skrbi prihodnost. Osemnajst let pozneje smo ugotavljali, da te prihodnosti še ni. In to je moto današnjega srečanja, moto pobude Brezprihodnosti, ki skuša zaobjeti bistvo naših frustracij," je pojasnil Luthar.

V okviru Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) so že pred tremi leti poslance DZ-ja v javnem pismu pozvali proti varčevalnim ukrepom na področju znanosti, raziskovanja in visokega šolstva v proračunu za leto 2013/2014, vendar se zniževanje financiranja v znanosti še nadaljuje. V zadnjih treh letih je namreč vlada denar za znanost oklestila za četrtino.

Beg možganov na tuje
Peter Klepec iz Znanstvenoraziskovalnega inštituta SAZU je ob tem izpostavil mlade raziskovalce v humanistiki, ki delajo pri evropskih projektih, ki ne bodo nikoli realizirani, zato odhajajo v tujino. Na beg možganov je opozorila tudi Ana Rotter iz Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je opozorila na hiperprodukcijo mladih raziskovalcev, ki jih ni mogoče zaposliti.

Ksenija Vidmar Horvat z ljubljanske filozofske fakultete problem v raziskovalni dejavnosti vidi v odsotnosti razvojne vizije na tem področju, zaradi česar je dolgoročno negotova celotna akademska struktura.

"Prava vrednost znanosti se danes premalo poudarja ali pa se tega niti ne zavedamo, in to že sami znanstveniki, kaj šele javnost ali pa odločevalci, ki odločajo o našem delu. Prava vrednost znanosti je znati tvoriti novo, neopisljivo s koncepti, ki trenutno obstajajo," pa je menil Martin Klanjšek z Inštituta Jožefa Stefana.