Projekt naj bi zagotovil 5.000 nujno potrebnih delovnih mest, a za zdaj ostajajo glasnejši tisti, k v projekt ne verjamejo. Rudnik naj bi odprli več kot 5.000 metrov nad morjem, naravovarstveniki pa opozarjajo, da bi lahko imelo odprtje rudnika škodljive učinke na življenje v naravi.

Rudniško vodstvo zagotavlja, da ledeniki Toro 1, Toro 2 in Esperanza ne bodo izginili. Čilska vlada je namreč, preden je odobrila projekt, postavila pogoj, da ledeniki ne smejo biti premaknjeni, prestavljeni, uničeni ali fizično spremenjeni.

Zlato naj bi izkopavali 25 let
Kanadsko podjetje Barrick kljub temu ni odstopilo od svojih načrtov in namerava na čilsko-argentinski meji odpreti največji rudnik zlata na svetu. Dela na Pascua Lami so se že začela, zlato naj bi začeli izkopavati leta 2013, dovolj pa naj bi ga bilo za okoli 25 let.

Čilska ministrica za okolje Ana Lya Uriarte je ob tem skušala pomiriti okoljevarstvenike, da so projekt odobrili pod strogimi pogoji, katerih izpolnjevanje je ključno, in ne bodo dovoljevali škodovanja ledenikom. A okoljevarstvenikov ni prepričala. Menijo, da bo kopičenje denarja v čilskem in argentinskem proračunu prevladalo nad težnjo po varovanju ledenikov.
Prva dela so namreč že povzročila odtekanje vode.

Bil naj bi eden najdonosnejših rudnikov zlata na svetu
V Barricku ocenjujejo, da zlata žila vsebuje okoli 17,8 milijona unč zlata. Načrtujejo, da bo izkopavanje stalo od 20 do 25 dolarjev (od 14,6 do 18,2 evra) na unčo, kar bi rudnik uvrstilo med najbolj dobičkonosne na svetu.

Kanadsko podjetje je željo po gradnji rudnika izrazilo že leta 1994, ko je projekt predstavilo čilskim oblastem. Proces odobritve projekta je bil prekinjen leta 2001, ko se je sesul svetovni trg zlata, ponovno pa leta 2004 oziroma 2005 zaradi pritiskov tamkajšnjih naravovarstvenikov. Ledeniki na tem območju namreč z vodo oskrbujejo dolino Huasco, ki leži 800 kilometrov severno do Santiaga.

Obljuba: Rudnik s svojim delovanjem ne bo ogrozil ledenikov
Regionalni okolijski svet je projektu dal zadnje soglasje po tem, ko je Barrick obljubil, da rudnik s svojim delovanjem ne bo ogrozil ledenikov. Poleg tega se je družba strinjala, da bo deset tisoč kmetom iz omenjene doline, ki so odvisni od ledeniških voda, plačala več kot 60 milijonov dolarjev.

Revizije so sicer projekt skrčile za več kot milijon unč in v stroške dodale 800 milijonov dolarjev. V štirih letih, kolikor naj bi trajala gradnja, naj bi rudnik zaposloval 5.000 ljudi, v času obratovanja pa 1.600. Družba je prejela že 50.000 prošenj za zaposlitev.

A. M.