E-trgovanje po definiciji Eurostata, ki je raziskavo opravaljal, zajema nakupe in prodajo, opravljene prek spletnih strani ali avtomatizirane izmenjave podatkov, ne zajema pa navadnih elektronskih sporočil, ki so napisana ročno.

Na Irskem namreč spletno trgovanje predstavlja 26-odstoten delež celotnega prometa, s po 18-odstotnim deležem pa ji sledita Finska in Švedska. Na repu lestvice z le odstotkom prometa pa sta kot rečeno Bolgarija in Ciper.

Na Hrvaškem dva odstotka več e-trgovanja kot v Sloveniji
Pri tem velja omeniti, da Eurostat v statistiki ni navedel podatkov za Belgijo, Dansko, Estonijo, Italijo in Luksemburg, navedel pa je podatke dveh nečlanic. Na Hrvaškem tako podjetja ustvarijo 14 odstotkov, na Norveškem pa 21 odstotkov prometa.

Eurostat še navaja, da podjetja v EU-ju v povprečju 73 odstotkov e-trgovanja opravijo znotraj lastne države, medtem ko na e-trgovino z drugimi članicami EU-ja pade 19 odstotkov, na e-trgovino z nečlanicami pa osem odstotkov.

Najvišji delež e-trgovanja znotraj domače države
Najvišji delež e-trgovanja znotraj domače države, skupaj 88 odstotkov, ustvarijo podjetja v Latviji, e-trgovanje v drugih članicah EU-ja pa je s 60-odstotnim deležem najbolj razširjeno na Madžarskem. Največji delež e-trgovanja zunaj EU-ja ustvarijo podjetja na Malti, skupno 56 odstotkov.

Podjetja v Sloveniji na domačih tleh ustvarijo 76 odstotkov svoje e-trgovine, znotraj drugih članic EU-ja 21 odstotkov, v nečlanicah EU-ja pa tri odstotke. Tudi pri tej statistiki Eurostat ni navedel podatkov za nekatere članice. Na Hrvaškem se e-trgovina sicer porazdeli na 81 (domača država), 13 (druge države EU-ja) in šest odstotkov (nečlanice EU-ja), na Norveškem pa na 94, pet in en odstotek.

V Sloveniji ima dostop do spleta 96 odstotkov podjetij
Dostop do spleta ima sicer 93 odstotkov podjetij z deset ali več zaposlenimi v EU-ju, pri čemer je s 100 odstotki na prvem mestu Finska, na zadnjem pa z 72 odstotki Romunija. V Sloveniji ima dostop do interneta 96 odstotkov podjetij, na Hrvaškem 95 odstotkov, na Norveškem pa 97 odstotkov.

Tehnologijo za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) uporablja tri odstotke podjetij v Evropski uniji, največ na področju osebne identifikacije ali nadzora nad dostopom, dobavne verige in sledenja oz. označevanja inventarja ter plačilnih aplikacij. V Sloveniji tehnologijo RFID uporabljajo trije odstotki podjetij.