Študija o povezavi pitja in jakosti glasbe je bila objavljena v znanstvenem zborniku Alcoholism: Clinical & Experimental Research. Foto: EPA
Študija o povezavi pitja in jakosti glasbe je bila objavljena v znanstvenem zborniku Alcoholism: Clinical & Experimental Research. Foto: EPA

Tri sobotne noči so raziskovalci preživeli v dveh lokalih, kjer so opazovali 40 ljudi, starih med 18 in 25 let, ki pa niso vedeli, da se jih opazuje za raziskovalne namene. S pomočjo lastnikov lokalov so raziskovalci spreminjali jakost glasbe in beležili, koliko in kako hitro ljudje pijejo.

Glasnejša glasba je sprožila večjo povpraševanje, pri čemer je povprečno število naročenih pijač pri rednih obiskovalcih naraslo z 2,6 na 3,4. Zmanjšal se je tudi čas pitja, saj so obiskovalci ob glasnejši glasbi v povprečju pivo spili v 11,45 minutah, v primerjavi s 14,51 minutami ob tišji glasbi.

Raziskovalci priznavajo, da ima raziskava nekaj pomanjkljivosti, saj je potekala na majhnem vzorcu in verjetno ne velja za vse lokale. Ob tem jim tudi ni jasno, zakaj jakost glasbe vpliva na način pitja, a verjetno je razlog v tem, da se je ob glasni glasbi težje pogovarjati, kar ljudi prisili, da več pijejo in manj govorijo.