Nekaj je v krvi mladih miši, kar zelo blagodejno deluje na starejše primerke, so ugotovili znanstveniki Univerze Stanford. Natančneje, tri mesece starim mišim so vzeli kri in iz nje pridobili le tekoči del, plazmo. Vbrizgali so jo leto in pol starejšim primerkom na koncu življenjske poti.

"To bi lahko storili tudi pred 20 leti," je dejal Tony Wyss-Coray, glavni avtor študije, objavljene v zborniku Nature Medicine. "Ne potrebuješ nekega izjemno naprednega poznavanja delovanja možganov. Pač, stari miši daš mlado kri in opazuješ, ali postane kaj pametnejša. Le nihče do zdaj ni pomislil na to," je izjavil.

Spremembe na možganih so vsekakor obsežne. Sodeč po ugotovitvah raziskave, so se na starih mišjih možganih po zdravljenju z novo plazmo pokazale številne molekularne, nevroanatomske in nevrofiziološke spremembe.

Tudi prejšnje raziskave spodbudne
Wyss-Coray je podobne raziskave skupaj s soavtorjem Saulom Villedo že izvajal. Prvi izsledki so objavljeni v reviji Nature leta 2011. Pokazali so, da so imeli ključni predeli v mišjih možganih hitrejšo rast števila živčnih celic v primerjavi z nadzorno mišjo skupino. Zadeva deluje tudi v nasprotni smeri. Ko so mladim mišim vbrizgali staro kri, je bil učinek na sive celice obraten.

A leta 2011 raziskovalca nista preverjala kognitivnih zmožnosti testirancev. Tokrat priložnosti nista izpustila. Preverila sta spremembe na nevronskih mrežah in na posameznih živčnih celicah. Testirala sta tudi zmožnost pomnjenja in učenja.

Posebno pozornost je dobil del možganov, imenovan hipokampus. Tako pri miših kot pri ljudeh je ključen za oblikovanje nekaterih vrst spominov, predvsem za prepoznavo prostorskih vzorcev. "Hipokampus pride prav, ko iščete parkirni prostor ali pa vozite po mestu brez GPS-a," je pojasnil Wyss-Coray.

Hipokampus se spreminja z uporabo
Izkušnje in uporaba hipokampus spreminjajo. Medicinska fakulteta Univerze Stanford navaja raziskave na dolgoletnih londonskih taksistih. Ti so imeli precej povečan hipokampus, vsaj v primerjavi s časom, ko so začeli voziti. Hitre so spremembe tudi v drugi smeri. Hipokampus je izjemno občutljiv za učinke staranja. Pri različnih vrstah demenc, kot je denimo alzheimerjeva bolezen, se erozija hipokampusa še pospeši in bolnik ostane brez zmožnosti oblikovanja novih spominov. Vsi ljudje stopamo po tej poti, saj možgani z leti počasi po naravni poti propadajo.

Preizkusnim mišim se je zgodil nasproten proces. Nevroni so lažje vzpostavljali in utrjevali medsebojne povezave, kar je ključno pri pomnjenju.

Hitreje so našle ploščad
Villeda in Wyss-Coray sta testne miši priučila iskanja določene ploščadi v posodi z vodo. Mali glodavci so bili primorani čim hitreje poiskati pot do cilja s pomočjo namigov v okolici.

Običajne, mlade miši so se odrezale najbolje. Pričakovano so se starejše odrezale precej slabše, a ne zaradi počasnejšega gibanja, temveč zaradi iskanja poti. Po vbrizganju mlade krvi se je rezultat zelo izboljšal.

Kje je ključ do mladosti?
Ekipa še ne ve, katera učinkovina v krvi je "kriva" za pozitivne učinke. Ker izboljšanja ni bilo, če je ekipa krvno plazmo pred vbrizganjem izpostavila visokim temperaturam, domnevajo, da gre za proteine. Ti ob vročini zakrknejo.

Takoj po objavi so se pojavila ugibanja, ali bi takšna terapija lahko učinkovala tudi na ljudeh. Znanstveniki so večinoma zelo skeptični. Mišji in človeški možgani se namreč precej razlikujejo.

Wyss-Coray in Villeda ne nameravata dolgo ugibati. Test na ljudeh je že v načrtu.

Izboljšave na mišicah, tudi srčni
Do sorodnih ugotovitev je privedla ločena raziskava, poroča britanski BBC. Že pred leti je raziskovalna ekipa z ameriškega Harvarda ugotovila, da določena snov v krvi na srčno mišico deluje pomlajevalno. Po nekaj letih je prišla na dan z novo ugotovitvijo: ista snov, protein GDF11, spodbuja možganske celice. Mišja populacija, s katero se je ukvarjal Harvard, je doživela bujnejšo rast živčnih celic v možganih, izboljšala voh in povečala mišično moč.