Sonda ameriške vesoljske agencije Nasa, evropske agencije ESA in italijanske vesoljske agencije je znanstvenikom na Zemlji zelo približala ne le planet, ampak tudi njegove lune. Med drugim je potrdila obstoj morij na Saturnovi luni Titan iz tekočega metana in odkrila podpovršinski ocean na mali luni Enkelad.

Aprila letos so znanstveniki razkrili, da so podatki, ki jih je zbrala sonda med prečkanjem izbruha pare na južnem polu Enceladesa, dokazali, da na tej luni obstajajo hidrotermične aktivnosti, ki bi lahko bile primerne za življenje.

"Cassini-Huygens je izjemna misija, ki je prinesla revolucionarna odkritja pri razumevanju zunanjega Osončja," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal profesor astronomije Alexander Hayes iz ameriške Univerze Cornell.

V vesolju že 20 let
Nasa je 2,5 tone težko sondo s številnimi raziskovalnimi instrumenti v vesolje poslala leta 1997. Drugi največji planet Osončja je sonda dosegla leta 2004 in decembra istega leta pa je na površino Titana poslala sondo Huygens, ki je potem potrdila obstoj morij iz tekočega metana.

Konec aprila se je sonda začela pripravljati na konec svojega delovanja. Z manevrom približevanja Titanu je izkoristila velik gravitacijski pospešek te lune za začetek 22 tednov dolgega spuščanja med Saturnom in njegovimi prstani, medtem pa je neutrudno pošiljala posnetke in podatke.

Razpad v Saturnovi atmosferi
Cassinijevih pet zadnjih orbit bo teklo po zgornjih slojih Saturnove atmosfere, nato pa naj bi jo pogoltnila gravitacija planeta. To naj bi se po napovedih Nase zgodilo v petek, nekaj pred 14. uro po srednjeevropskem času. Že minuto zatem naj bi se na višini okoli 1.500 kilometrov nad Saturnovimi oblaki prekinila povezava z Zemljo, nekaj trenutkov pozneje pa naj bi sonda v Saturnovi atmosferi.

Znanstveniki sicer pričakujejo, da bo sonda do svojega konca pošiljala podatke o planetovi atmosferi, ki bi lahko pomagali pri razumevanju, kako se je planet oblikoval in nato razvijal.

Cassini odkril Saturnove lune v 17. stoletju
Sondo, ki je stala več kot tri milijarde dolarjev, so poimenovali po italijanskem astronomu Giovanniju Cassiniju, ki je v 17. stoletju prvi odkril štiri Saturnove lune. V približno enakem obdobju pa je nizozemski matematik Christiaan Huygens odkril, da ima Saturn prstane. Bil je tudi prvi, ki je opazoval luno Titan, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.