3D-tiskanje uporabljamo že od srede 80. let in zelo malo je stvari, ki jih ni mogoče natisniti. Tiskamo medicinske vsadke, hrano, dele naprav, zadnje čase pa celo hiše. In medtem ko za tradicionalno gradnjo hiš potrebujemo mesece in desettisoče evrov - čas in denar sta seveda odvisna od velikosti in vrste hiše -, 3D-tiskanje stavb lahko pomeni velik prihranek na obeh področjih. Prvo takšno hišo v Sloveniji pravkar tiskajo. Pa je tovrstna gradnja tudi kakovostna?
Prvo stavbo v naravni velikosti so ustvarili leta 2014 na Kitajskem, decembra 2016 pa so v Rusiji dokončali prvo stanovanjsko. Stene so bile natisnjene v le 24 urah, z nekaj šotorskimi pomagali pa so gradnjo izvedli celo pri zunanji temperaturi -35 stopinj Celzija. Tehnika omogoča tudi takojšnje dokončanje, saj se masa hitro strdi, doba trajanja pa po zagotovilih proizvajalca znaša več kot 175 let.
Je lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kakovostnejša? In kako sploh poteka? V oddaji Ugriznimo znanost je nekaj pojasnil podal profesor fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Danijel Rebolj.
Večina takšnih hiš je zgrajena iz mešanice lepila, agregata in vode, skratka betona z dodatki za hitrejše strjevanje. V testiranju so številni drugi materiali, npr. plastika in polimeri. "Zmagovalca" je težko napovedati, v vsakem primeru pa mora zadovoljiti dva kriterija: biti mora trden, hkrati pa se zelo hitro sušiti, kar ni enostavno, je pojasnil Rebolj. "Že natisnjen sloj je namreč nosilen za naslednji sloj. Navaden beton se bo takoj razlezel."
Velika prednost 3D-tiskanja hiš je v tem, da veliko zdajšnjih zasnov izkorišča snovi, dostopne na samem kraju. Lastnost izhaja iz dejstva, da se je področje začelo razvijati zaradi ideje tiskanja kolonije na Luni. "Bolj bistveno pa je, da je na Zemlji lahko s to tehnologijo vsaka hiša unikatna. Odvisno je le od modela. Vhod je namreč digitalni model, ki pa ... mora biti zelo natančen. Kar je obenem lahko problem. Ker ko se enkrat začne tiskati, ni več kaj popravljati," je povedal profesor v zadnji oddaji Ugriznimo znanost. Več v spodnjih videoposnetkih.
Hobotnice, inteligenca in čustva
Kaj je pa na področju znanosti in tehnologije ponudil Radio Slovenija? V zadnji oddaji Frekvenca X so se lotili zelo nenavadnih in zanimivih bitij: hobotnic. Ponašajo se z visoko inteligenco, saj se zatekajo k nekaterim vzorcem reševanja težav, ki jih običajno povezujemo z opicami, nekatere so tudi pametnejše od psov. Čeprav nimajo centraliziranih možganov, temveč ima vsaka njihova lovka svojo pamet. Znane so po tem, da prepoznavajo obraze ljudi in so lahko surove do svojih sovražnikov. So zelo čustvena bitja. A kakšen je njihov čustveni in kognitivni svet? Lahko to sploh dojemamo prek človeške možganske aktivnosti? V to vprašanje sta skupaj zagrizla znani ameriški nevroznanstvenik ter umetnica. Ustvarila sta projekt Octopus Brainstorming, predstavljen tudi pri nas v Trbovljah. Najbolj poenostavljeno: z elektroencefalografijo možganov oz. analizo možganskih valov so poskušali iskati podobnosti med aktivnostjo določenega človeka ter hobotnice. Majhen in simboličen korak do medvrstne komunikacije v podkastu Frekvenca X.
Frekvenca X: Skrivnost hobotnic in naših možganov (25. januar 2018)
Hobotnica ima osupljive sposobnosti spreminjanja svoje oblike in barvnih vzorcev. Človeštvo fascinira že tisoče let. V sodobnosti simbolizira temno energijo, ki s svojimi lovkami obvladuje politiko in gospodarstvo. V zadnjih letih nevroznanstveniki, evolucijski biologi, tehnologi in znanstveniki s področja robotike poglobljeno raziskujejo to skrivnostno, mistično bitje. Projekt Octopus Brainstorming, ki so ga predstavili v Trbovljah, je plod sodelovanja dveh načel, umetnosti in znanosti. Avtorji ga razvijajo že pet let. Niz EEG-senzorjev, vgrajenih v telo hobotnice, osvetljeno z barvnimi lučmi, človeka popelje v hobotničin magični in duhovni svet. Obredno pokrivalo v obliki hobotnice na ta način simbolizira utelešeno inteligentnost. Nevroznanstvenik dr. Marc Cohen in umetnica Victoria Vesna raziskujeta komunikacijo med ljudmi na osnovi analize njihovih možganskih valov. Kaj se lahko naučimo iz ugotovitev in katere bolezni bi lahko zdravili?
Ugriznimo znanost: 3D-tiskanje hiš (25. januar 2018)
Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo?
Ugriznimo znanost: Z oblaki proti podnebnim spremembam (18. januar 2018)
Požari, poplave, suša, žled, taljenje ledu na severnem in južnem tečaju. To so posledice globalnega segrevanja, h kateremu največ pripomoremo sami, sporoča Ugriznimo znanost. Po nekaterih izračunih bi lahko podnebne spremembe do sredine tega stoletja povzročile smrt pol milijona ljudi na leto. Izpuste toplogrednih plinov že zmanjšujemo, a ne dovolj – če bi želeli uresničiti zadani cilj, to je preprečiti dvig povprečne temperature, bi morali pline do leta 2050 zmanjšati za 70 odstotkov. Toda kako? Ena možnost je vplivanje na vreme.
Frekvenca X: Radioaktivni odpadki (18. januar 2018)
Za radioaktivne odpadke je treba skrbeti še dolgo po tem, ko jih odložimo. Nekatere snovi namreč lahko ostanejo radioaktivne tudi po več deset tisoč let. V Sloveniji jih velika večina nastaja v jedrski elektrarni Krško, ne pa vsi – prihajajo tudi iz bolnišnic, raziskovalnih središč in industrije, najdemo pa jih celo v povsem vsakdanjih predmetih, ki na prvi pogled nikakor ne delujejo radioaktivno. Kako torej skrbimo zanje?
Ugriznimo znanost: Znanost v letu 2018 (11. januar 2018)
V italijanskem mestu Cremona pošto dostavljajo roboti, Googlov računalniški program Alpha Zero se je v 24 urah naučil igrati šah bolje od vseh ljudi in vseh drugih računalniških programov, v Savdski Arabiji pa so prvi na svetu podelili državljanstvo robotki. Kaj lahko od umetne inteligence pričakujemo v prihodnosti, pa od znanosti v letu 2018 nasploh?
Frekvenca X: Roboti in profesorji kot ljubimke (11. januar 2018)
Japonski pionir humanoidne robotike Hiroši Išiguro je pred leti v Trbovlje pripeljal svojega robotskega dvojnika, ki je popolna kopija stvaritelja. Najnovejša različica robotskega profesorja ima vrhunsko izpopolnjen obraz, mimika, kretnje in govor v popolnosti spominjajo na človeka, tako da robotski profesor prepričljivo predava študentom. Pri (človeškem) profesorju Išiguru bo kmalu doktorirala Slovenka Maša Jazbec.
Frekvenca X: Skrivnostno življenje skrivnosti (4. januar 2018)
V antiutopičnem delu 1984 je George Orwell dejal, da če želiš ohraniti skrivnost, jo moraš najprej skriti pred samim seboj. Z znanstveniki poskušamo ugotoviti, kako uspešni smo pri tem, katere so tiste skrivnosti, ki jih ljudje največkrat prikrivamo, zakaj nam to prikrivanje slabša kakovost življenja in ali je razkritje edina prava pot do odrešitve. Več so pojasnili: profesor menedžmenta Michael Slepian s Kolumbijske univerze v New Yorku, nevropsiholog Jonathan Schooler z Univerze v Santa Barbari, psihoterapevtka Katja Istenič in pravnik Dino Bauk.
Ugriznimo znanost: Kako iz umazane vode narediti čisto (4. januar 2018)
Naš planet pokriva približno 70 odstotkov vode, toda so pitni so le trije odstotki – skriti v zraku, rekah, jezerih in ledenikih. Vsak Slovenec na dan porabi približno 150 litrov vode. Ko odpremo pipo in iz nje priteče voda, se ne vprašamo, ali je pitna. 844 milijonov ljudi po svetu take sreče nima. Kako lahko v nekaj sekundah iz umazane luže dobimo pitno vodo? Kako se znajti v času poplav ali na območjih, kjer je voda polna bakterij? Predstavljamo sisteme, s katerimi lahko hitro pridemo do pitne vode, in sistem prihodnosti – razsoljevanje morske vode.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje