Nobelov nagrajenec, pa še napol Slovenec. Duncan Haldane je Nobelovo nagrado prejel leta 2016 na področju fizike za odkritje topoloških kvantnih snovi. Je raziskovalec, ki v laboratoriju preživi tudi 15 ur na dan, a pravi, da ima to srečo, da je plačan za nekaj, kar resnično rad počne. "Žena me sicer pogosto sprašuje, zakaj si ne vzamem več počitnic, ampak kolege fizike velikokrat spoznavam na zelo lepih krajih in to so moje počitnice. Fasciniran sem nad tem, kar počnem," je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, oddajo Frekvenca X, ob robu njegovega letošnjega obiska v deželi svojih korenin.

Je pol Škot, pol Slovenec, njegova mama je bila Slovenka Ljudmila Renko, pogumna zdravnica, ki je svojo družino rešila iz koncentracijskega taborišča: "Dedek je imel v domači kleti skrite zaloge zlatih kovancev. Mama jih je izkopala, si jih všila v obleko, potovala do Hesselberga v Nemčiji in s kovanci podkupila nekaj nemških oficirjev, da so družino izpustili."
V pogovoru je govoril o svoji materi, kaj mu je ta v življenju pomenila in dala, kako Trumpova Amerika podpira znanost in zakaj je pred tridesetimi leti zapustil Veliko Britanijo. Spregovoril je tudi o begu možganov, raziskovanju, pomenu poučevanja, mentorstva in človeške interakcije, o tem, da se ne smemo jemati preresno pa tudi o tem, da je kvantna mehanika zakon.

Frekvenca X: Duncan Haldane, nobelovec s slovenskimi koreninami (29. marec 2018)

Nobelov nagrajenec, pa še napol Slovenec. Doktor Duncan Haldane je Nobelovo nagrado dobil leta 2016 na področju fizike za odkritje na področju topološke kvantne snovi. Spregovoril je o svoji materi, kaj mu je ta v življenju pomenila in dala, kako Trumpova Amerika podpira znanost in zakaj je pred tridesetimi leti zapustil Veliko Britanijo. Pa seveda tudi o begu možganov, raziskovanju, pomenu poučevanja, mentorstva in interakcije, o tem, da se ne smemo jemati preresno, pa tudi o tem, da je kvantna mehanika zakon. ₄₄₄

Ugriznimo znanost: Kaj nam povedo jamski sedimenti? (29. marec 2018)
V Sloveniji imamo več kot 12.000 jam. V njih so ujeti in dobro ohranjeni jamski sedimenti, ki so pomemben vir podatkov o preteklih razmerah v okolju: kdaj so nastale kraške jame, kakšno je bilo podnebje pred nekaj milijoni let in kako hitro so se dvigale Alpe. Vse to je iz sedimentov zelo težko ugotoviti, a znanstveniki imajo na voljo kar nekaj metod. S preučevanjem jamskih sedimentov so prišli do nekaterih novih spoznanj, našli pa so tudi najstarejšo jamsko žival na svetu – staro štiri milijone let, ki živi še danes, hkrati pa priča o naši daljni preteklosti. ₁₆₆