Astronomom je podvig uspel s pomočjo dveh izjemno močnih teleskopov, enega na Havajih in drugega v Čilu. Rjava pritlikavka, ki ima oznako CFBDS J005910.83-011401.3, je v primerjavi z Zemljo izjemno vroča, saj na njenem površju temperatura doseže tudi do 350 stopinj Celzija.

Vendar je precej hladnejša od drugih rjavih pritlikavk, ki so jih do zdaj lahko opazovali astronomi, in najverjetneje predstavlja povsem svojo kategorijo v sistematizaciji nebesnih teles.

L-, T- in Y-pritlikavke
Tako imenovale L-pritlikavke imajo na površju temperaturo od 1.200 do 2.000 stopinj Celzija in so obrkožene z oblaki prahu in plinov. T-pritlikavke so hladnejše, njihova atmosfera pa vsebuje več metana, a je CFBDS0059 še precej hladnejša od do zdaj opazovanih pritlikavk.

Ker njena atmosfera vsebuje amoniak in ker je precej hladnejša od L- in T-pritlikavk, je najverjetneje prototip novega razreda pritlikavk, ki jih bodo imenovali Y-pritlikavke. Predstavljale naj bi vmesni člen med majhnimi zvezdami in velikimi planeti.

Odkritje ima precejšen pomen za opazovanje planetov, ki niso v osončju. Zaradi šibke svetlobe, ki jo oddajajo v primerjavi z matičnimi telesi, jih je izjemno težko opazovati. Rjave pritlikavke pa so samostojne, kar pomeni, da ne krožijo okoli drugih zvezd, zato jih je lažje opazovati.

Atmosfera, podobna planetarni
Ker ima CFBDS0059 precej podobno atmosfero in temperaturo kot veliki planeti, bodo lahko astrnonomi veliko izvedeli o planetih, ki jih težko opazujejo. Masa CFBDS0059 je od 15- do 30-krat večja od Jupitrove, največjega planeta osončja, oddaljena pa je okoli 40 svetlobnih let. V nasprotju s Soncem, ki bo večino svojega življenja porabljal vodik, kar mu omogoča stalno temperaturo v notranjosti, se rjava pritlikavka vse bolj ohlaja.

Prve rjave pritlikavke so opazili leta 1995, čeprav imajo nekatere značilnosti podobne velikim planetom, pa razlike ostajajo. Voda v atmosferi rjave pritlikavke je vedno v plinastem stanju, pri velikih planetih pa se zgošča v led. Atmosfere iz amoniaka pri rjavih pritlikavkah še niso zaznali, a je hkrati glavna sestavina Jupitrove atmosfere.