Vodja projekta LHC (Large Hadron Colllider) Lyn Evans je pojasnil, da so poskusna delovanja, ki so jih izvajali prejšnji konec tedna, potekala brez težav. Tokrat so žarek protonov poslali tri kilometre daleč po 27-kilometrski krožni cevi v nasprotni smeri od urinega kazalca, dva tedna prej pa so enak poskus naredili v smeri urinega kazalca.

Ekipa, ki dela na pospeševalniku, upa, da bodo največji pospeševalnik na svetu lahko zagnali 10. septembra ob 9.00, takrat bodo namreč poslali žarke protonov v obeh smereh ter jih kakšen mesec pozneje trkali med sabo. Delci bodo potovali s hitrostjo, malenkost nižjo od svetlobne. Znanstveniki bodo skušali najti odgovore o tem, kaj se je v vesolju dogajalo po velikem poku, upajo pa tudi na odkritje Higgsovega delca oziroma bozona, ki naj bi razložil, zakaj imajo telesa maso.

Pretekli poskusi, da bi poustvarili veliki pok, so propadli, vendar pa sodelujoči v projektu menijo, da pospeševalnik LHC vsebuje manjkajoči del tehnologije, ki bo prinesel uspeh.

Strah pred črnimi luknjami ostaja
Bolj kot iskanje Higgsovega delca pa je javnost pritegnila možnost, da bodo ob delovanju pospeševalnika nastajale majhne črne luknje. Obstaja namreč strah, da bi se te luknje razširile v večje črne luknje. V zvezi s tem je bila na sodišče na Havajih vložena celo tožba, ki bo na vrsto prišla 2. septembra. Nekdanji strokovnjak za jedrsko varnost Walter Wagner in španski pisatelj Luis Sancho, ki sta vložila tožbo, menita, da znanstveniki niso zadostno upoštevali "črnih" scenarijev.

A. M.