Skoraj nihče nima popolnega zapisa DNK-ja, saj lahko nekateri geni brez posledic manjkajo. Foto: EPA
Skoraj nihče nima popolnega zapisa DNK-ja, saj lahko nekateri geni brez posledic manjkajo. Foto: EPA

Ocenjujejo, da vsaj 2,7 milijona temeljnih parov genoma, ki jih najdemo v 58 predelih zapisa DNK, ni bistvenih in lahko tudi izginejo, ne da bi imeli vpliv na zdravje ljudi. Analiza temelji na vzorcih 600 mladih in zdravih nizozemskih prostovoljcev. Skoraj pri vseh so našli pomankanje delov DNK-ja, v povprečju je posamezniku manjkalo 50.000 parov nukleotidov.

"Ta raziskava nam bo pomagala razumeti genetske variacije med ljudmi," je dejal Terry Vrijenhoek, razikovalec na nizozemski univerzi v Nijmegnu. Jasno je namreč, da je večina naših genov bistvena za zdravje človeka, a očitno skoraj nihče nima popolnega genoma.

Ugotovili so tudi, da so se pomembni geni skozi evolucijo ohranili na ta način, da se nikoli ne pojavijo v delih DNK-ja, kjer so pogoste njihove izgube.