Ekipa znanstvenikov je svoje izsledke utemeljila na podlagi podatkov 9.000 lesenih predmetov iz preteklih 2500 let. Ugotovili so, da topla in vlažna poletja sovpadajo z družbeno blaginjo, politični preobrati pa so se dogajali v časih podnebne nestabilnosti.

Z drevesnimi letnicami do starosti lesenih predmetov
Arheologi so razvili metodo določanja obdobij na podlagi letnic hrasta iz osrednje Evrope, ki zajema skoraj celoten holocen, in omenjena ekipa znanstvenikov je uporabila enako metodo, da je določila starost lesenih predmetov, zgodovinskih stavb in starodavnih umetnostnih del, ki jih je nato uporabila za izdelavo modela vremenskih vplivov na zgodovinske dogodke.

Letnice dreves namreč kažejo vzorce poletnih padavin in suše. Med sezono dobre rasti, ko je bilo dovolj vode in hranljivih snovi, drevesa oblikujejo širše letnice, njihove meje pa so precej narazen. V neugodnih razmerah, na primer v času suše, pa so letnice zelo ozke. Tako so raziskovalci na podlagi debeline letnic dreves izdelali letne vremenske vzorce, ki so segali 2500 let nazaj in odkrili povezavo med leti blaginje pri družbah v preteklosti, kot je na primer rimsko cesarstvo.

Suša kriva za vdor barbarov?
"Vlažna in topla poletja so se zgodila v času rimske in srednjeveške blaginje. Med letoma 250 in 600 pred našim štetjem pa so se dogajale številne vremenske nestabilnosti, ki so sovpadale s propadom rimskega cesarstva in začetkom odbobja preseljevanja. V tretjem stoletju pred našim štetjem je Evropo zaznamovala suša, v Rim so vdrli barbari, nekatere province Galije pa so se želele osamosvojiti," ugotavlja ekipa raziskovalcev.

Ulf Buntgen, paleoklimatolog na švicarskem zveznem raziskovalnem inštitutu za gozdove, sneg in pokrajino, ki je sodeloval pri raziskavi, je pojasni, da so že prej poznali povezave med nemiri in neugodnimi podnebnimi razmerami, zdaj pa so podatke združili, jih analizirali in dali podnebnim razmeram nov pomen. Ob tem je opozoril še, da je datiranje precej varno, če le imajo raziskovalci na voljo dovolj lesa.