Odkrito gnezdo v okrožju Lufeng na Kitajskem vsebuje zarodke več posameznih dinozavrov v različnih stopnjah razvoja, zato predstavlja enkratno priložnost za raziskovanje embrionalnega razvoja pri dinozavrih, poroča ameriška znanstvena revija Nature.

Paleontolog Robert Reisz z Univerze v Torontu je skupaj s kolegi odkril fosile zarodkov vrste zavropod v gnezdu, ki je iz obdobja zgodnje jure, pred 190-197 milijoni let, kar pomeni, da gre za do zdaj najstarejše odkrite zarodke dinozavrov. Najdba vsebuje jajčne lupine in več kot 200 kosti.

"Večina dozdajšnjih najdb izvira iz obdobja pozne krede," je pojasnil strokovnjak za paleontologijo vretenčarjev David Evans iz Kraljevega muzeja Ontario v Torontu in dodal, da tokratno odkritje sega še sto milijonov dlje v preteklost.

Hitra rast zarodka
A strokovnjakov ne navdušuje samo starost najdbe, ampak dejstvo, da so v vzorcih kosti iz gnezda odkrili najstarejši organski material v kopenskih vretenčarjih. Gre za presenečenje, saj so fosili stegnenic zelo občutljivi in krhki, zaradi česar so bolj izpostavljeni učinkom preperevanja in podzemne vode.

"To nam pove, da so lahko imeli tudi drugi fosili dinozavrov organske ostanke. Samo nismo jih pregledali na pravi način," je prepričan Reisz.

Zavropod je bil dinozaver z dolgim vratom, ki je lahko zrastel tudi do devet metrov, s tem pa je bil večji kot katera koli druga kopenska žival v tistem času. Znanstveniki si zdaj obetajo, da bodo s preučevanjem zarodkov lažje razvozlali, kako so lahko te živali dosegle takšno velikost.

Po dozdajšnjih izsledkih raziskav najdenih fosilov znanstveniki sklepajo, da je šlo pri zavropodih za hitro rast zarodka in kratko inkubacijsko dobo. Hitra rast se je nato očitno nadaljevala tudi po izvalitvi, s tem pa so zavropodi prerasli svoje plenilce. "To bi lahko pojasnilo orjaškost pri tej skupini," dodaja Reisz.