Znanstveniki so preučili lobanjo 70 milijonov let starega fosila dinozavra ampelozavra. Odkrili so ga leta 2007 v Španiji med gradnjo hitre železnice za povezavo med Madridom in Valencio. Plazilec je bil rastlinojed, z dolgim vratom in repom. Spadal je med največja bitja, ki so tisti čas lomastila po Zemlji. Ampelozaver namreč spada med t. i. titanozavre, ti so bili največji pripadniki svoje vrste, večina pa jih je po telesu imela oklepom podobne luske.

Lobanje po navadi zelo krhke
Lobanje rastlinojedih dinozavrov so po navadi precej krhke, prav zato se jih je le malo ohranilo do današnjih časov, še manj pa je takih, iz katerih so lahko znanstveniki kaj izvedeli o dinozavrovih možganih. V primeru španskega ampelozavra pa so raziskovalci s CT-napravo posneli notranjost lobanje in v 3D-obliki poustvarili dinozavrove možgane. Ti naj ne bi bili po njihovih ugotovitvah nič večji od teniške žogice, poroča portal LiveScience.

"Ta žival je lahko v višino zrasla tudi do 15 metrov, njegovi možgani pa so bili v premeru veliki le 8 centimetrov," je povedal paleontolog iz španskega Nacionalnega naravoslovnega muzeja Fabien Knoll. Prvi zavropodi so se na Zemlji pojavili še 160 milijonov let pred temi, ki so ga preiskovali. A v vseh teh letih se po besedah raziskovalca Lawrencea Witmerja njihovi možgani niso razvijali ali povečali, kot je ti značilno za veliko vrst sesalcev in ptic.

Zakaj imajo danes živali velike možgane?
Že leta raziskovalce muči vprašanje, kako so tako velike živali živele s tako majhnimi možgani. "Morda bi morali zdaj obrniti vprašanje - ne razmišljati, kako so zmogli s tako majhnimi možgani, temveč, kaj delajo današnje živali s svojimi ogromnimi možgani. Krave so v primerjavi z dinozavri 'trojni einsteini'. Zakaj?" se sprašuje Witmer.

Slabo je slišal in bil je nestabilen
Ugotovili so tudi, da je imel ampelozaver zelo majhno notranje uho. To bi pomenilo, da skoraj ni slišal brenčanja in drugih zvokov, ki se razširjajo 'po zraku', temveč se je bolj zanašal na tresljaje, zaznane v tleh. Notranje uho vpliva tudi na ravnotežje, zato ampelozaver verjetno ni izvajal sunkovitih gibov - kar pa je po besedah Witmerja tudi normalno, saj je bil ogromne velikosti in se je počasneje premikal.

Zdaj pa se znanstveniki ukvarjajo z vprašanjem, ali so rastlinojedi dinozavri svojo glavo nosili nižje k tlom in se hranili s podrastjem ali pa so se prehranjevali z listjem na drevesih ter hodili pokončno kot današnje žirafe.