možgane in iz njih prenesti kombinacijo optičnih, električnih in kemičnih signalov.

Čeprav je bila ideja za podvig stara že dve leti, je raziskovalcem, ki so prišli z zelo raznolikih področij, šele zdaj uspelo razviti ta posebna vlakna, poroča portal ScienceDaily. Material, iz katerega so narejeni, posnema mehkobo in prožnost možganskega tkiva, zaradi so veliko bolj primerni, da jih pustijo v možganih, potencialno tudi v več predelih, za daljše časovno obdobje, s čimer bi pridobili veliko več podatkov.

V poskusu, ki ga je izvedla ekipa, so v možgane laboratorijskih miši prek enega vlakna vbrizgali virusne vektorje, s katerimi so nevrone naredili občutljive na svetlobo. Nato so prek istega vlakna v možgane poslali svetlobni signal in prek šestih elektrod posneli natančne reakcije pridobljenega električnega signala. Vse to je potekalo samo skozi eno vlakno, medtem ko je trenutno za to potrebnih precej pripomočkov, ki so poleg tega še invazivni in ne preveč natančni.

Ključno pri razvoju teh vlaken so bile "žice", ki ohranjajo prožnost in hkrati prenašajo električne signale, narejene pa so iz kompozitnega materiala, ki ga sestavljajo sprešani sloji elektroprevodnega polietilena, okrepljenega s kosmiči grafita.

Naslednji izziv za ekipo je dodatno zmanjšati premer vlaken ter povečati njihovo mehkobo in jih tako narediti še bolj podobne pravemu tkivu, na ducate znanstvenikov po svetu pa jih je že prosilo za vzorce novega materiala, da bi ga lahko sami preizkusili.