Portal je tehnično prilagojen senzornim invalidom, torej slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim, vsebinsko pa je namenjen vsem, ki imajo različne oblike oviranosti, je pojasnil Luka Zebec, vodja MMC-ja, v okviru katerega je bil vzpostavljen portal.

Osnovna ideja je bila na enem mestu združiti vse vsebine, ki so bile doslej razdrobljene oziroma niso bile dostopne prek spleta, v uredništvu pa bodo pripravljali tudi lastne vsebine. "Vsak ima pravico do informacij, in če ta informacija ni dostopna, ker si slep ali gluh, te to postavlja v podrejen položaj. Cilj našega portala je ravno to spremeniti: povečati dostopnost," je temeljno poslanstvo opisala Vesna Pfeiffer, urednica spletne strani.

Po besedah Luke Zebca so ustvarjalci spletne strani zasledovali predvsem vsebinski cilj: na enem mestu zbrati vse vsebine, ki nastajajo v okviru RTV-ja, torej na radiu, televiziji in spletu, in omogočiti dostop do njih tistim z različnimi ovirami. Za gluhe in naglušne so na voljo vsebine, opremljene s podnapisi in tolmačem, za slepe pa vsebine z avdiodeskripcijo, torej z dodatnimi zvočnimi opisi.

"Tehnologija omogoča veliko možnosti, da tudi ljudje z oviranostmi dostopajo do informacij. Tematsko je namen strani dvojen: da se dvigne osveščenost med splošno javnostjo in da imajo osebe z oviranostmi možnost brati vsebine, ki jih zanimajo," je pojasnila še ena članica uredništva Veronika Rot.

Tudi pri pripravi strani so sledili določenim tehničnim zahtevam, ki veljajo za strani, ki so namenjene ciljnemu občinstvu: v ozadju so tako na primer ukazi in elementi strani za upravljanje strani prirejeni tako, da jih lahko uporabljajo slepi in slabovidni. Njihova naprava jim lahko stran prebere, navaja Zebec primer uporabe strani v praksi.

Uredništvo portala bo pripravljalo tudi lastne vsebine
Kot je pojasnila Pfeifferjeva, so upoštevali tudi sugestije in predloge tistih, ki jim je stran namenjena. Slepi si namreč želijo, da bi bile spletne strani kar se da preproste in pregledne ter brez nadležnih vsebin, kot so oglasi. Neradi berejo PDF-dokumente, ker ima bralnik zaslona z njimi pogosto težave, pa tudi navigacija po njih je težja. Želijo tudi, da bi bile vsebine na spletnih straneh dovolj kontrastne in besedilo dovolj veliko za branje ali da bi imeli vedno na voljo orodje za povečavo pisave in spreminjanje kontrasta. "Pripravljamo tudi članke, ki obravnavajo različne vidike invalidnosti, predstavljamo osebne zgodbe in prikazujemo tematike, ki invalide zanimajo, a o njih na spletu nimajo možnosti brati," je še dodala.

Kot je še poudaril Zebec, je bil v okviru MMC-ja v zadnjem letu in pol na področju dostopnosti vsebin za senzorno ovirane narejen velik napredek. "Pred letom in pol so lahko gluhi in naglušni spremljali oddaje zgolj prek podnapisov na teletekstu. Ti podnapisi so bili vidni le ob ponovitvi na TV-ju, z lansko prenovo pa smo omogočili, da se vsi ti podnapisi, ki jih pripravljamo za potrebe prikaza na teletekstu, shranjujejo tudi v spletni arhiv."

Od novega leta se tako sistematično shranjujejo vsi podnapisi, kar pomeni, da je vsak mesec v arhivu 150 novih oddaj. Hkrati vzporedno poteka tudi opremljanje starejših oddaj s podnapisi. Trenutno jih je podnaslovljenih okoli 5000.

"Delali bomo od 15 do 20 celovečernih filmov z zvokovnim opisom, nadaljevali pa bomo tudi načrte glede razvoja sintetičnega govorca," je načrte za prihodnje leto razkrila Mateja Vodeb, koordinatorka vsebin za osebe z oviranostmi. Znotraj hiše je bila namreč ustanovljena projektna skupina, ki se ukvarja z možnostjo, da bi tudi slepim in slabovidnim, podobno kot gluhim in naglušnim, še bolj omogočili spremljanje vsebin, predvsem tistih, ki so na voljo v tujem jeziku, a niso podnaslovljene ali sinhronizirane. Vodebova je dodala, da je spodbudno, da se povečuje število oddaj v arhivu, ki so prilagojene senzorno oviranim, še naprej pa si bodo prizadevali tudi za redno umeščanje vsebin, ki zanimajo tiste z oviranostmi, v vse redne programe znotraj hiše.