Ta je začela z gradbenimi deli na kontrolnem centru in prekinila namigovanja, da se projekt zaradi nenehnih prerekanj o tem, kdo bo dal sredstva za gradnjo, ne bo mogel kosati z ameriškim sistemom GPS. Na koncu je mošnjiček razvezal kar EU sam in namenil 3,4 milijarde evrov sredstev.

Interese ima pri tem tudi Slovenija, ki lobira, da bi bil sedež Galilea pri nas. Na roko nam ne gre že to, da nimamo sporazuma z evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Med temi državami le Slovenija in Malta nista članici agencije niti ne sodelujeta z njo na podlagi sporazuma, npr. kot Češka in Madžarska. Za sedež organa se od novink potegujejo še Češka in Malta ter osem starih članic.

Potrebna dva kontrolna centra
Za delovanje sistema je potrebna izgradnja dveh kontrolnih centrov. "Če ne bomo hitro napredovali z gradnjo, bomo zaostali, prav tako pa bomo izgubili veliko sredstev," pojasnjuje vodja gradnje v Italiji Pier Francesco Guarguaglini. Ob položitvi temeljnega kamna je zanikal tudi dvome v komercialno uspešnost projekta, saj je ameriški sistem brezplačen. "Natančnost tega sistema je veliko boljša od GPS-a. Na koncu bomo imeli 30 satelitov in 30 pomeni večjo natančnost," je skušal utišati kritike, ki so vse glasnejše.

Gradnja v mestecu Fuciono je zaupana podjetju Telespazio, ki je v lasti italijanskega orožarskega podjetja in francoskega Thalesa. V konzorciju za gradnjo celotnega sistema so poleg omenjenih še gigant EADS, francoski Alcatel-Lucent, britanski Inmarsat Plc, španska AENA in Hispasat ter nemški Telekom AG in Nemški vesoljski center.

M. K.