Ni nujno, da tudi pri drugih vrstah deljenje celic poteka na takšen način, kakršnega so odkrili pri tej vrsti kuščarja. Foto:
Ni nujno, da tudi pri drugih vrstah deljenje celic poteka na takšen način, kakršnega so odkrili pri tej vrsti kuščarja. Foto:
Razlika med reprodukcijskimi procesi med spolnim in nespolnim razmnoževanjem. Foto: ScienceChannel

V reviji Nature je objavljena študija, ki so jo raziskovalci izvedli na vrsti kuščarja goleničarja(Aspidoscelis tellesata), za katero so značilne samo samičke. "Pri njihovi reprodukciji manjka sperma, prav tako pa ne dobijo genetskega zapisa iz drugega vira. Kar koli se pri razmnoževanju izgubi, je izgubljeno za vedno," pravi Peter Baumann, biolog z univerze v Kansasu.

Ob analizi njihovega reprodukcijskega sistema so ugotovili, da celice, ki proizvajajo jajčeca, tudi izbirajo kromosome. Vedno izberejo najbolj zdrave in na ta način preprečujejo, da bi se izgubila pomembna raznovrstnost.

Kaj, če se med deljenjem jajčeca kaj zalomi?
V vseh živalskih celicah so geni "zapakirani" v kromosome in vsaka celica ima dve kopiji istega kromosoma. Pri vrstah, ki se razmnožujejo s kontaktom med samcem in samico, eno kopijo prispeva mama, drugo oče.

Pri bitjih, ki se razvijejo iz neoplojenega jajčeca - ob tej vrsti kuščarja je takšnih vrst še 70 med ribami, plazilci in pticami -, pa obe kopiji kromosomov prideta od mame. Če se med procesom izgubi kakšna genska variacija, je ta izgubljena za vedno, žival pa verjetno tudi ne preživi, medtem ko pri drugih živalih morebitni izgubljen zapis ostane zapisan v eni kopiji.

V celicah kar štiri kopije kromosoma
Skupina pod vodstvom profesorja Baumanna je odkrila, da so v zarodnih celicah raziskovane vrste kuščarja štiri kopije kromosoma, ne le dve. Ko se celice razdelijo, jajčece vsebuje dve kopiji kromosomov, vsaka pa je "sestavljena" iz dveh začetnih kromosomov.

To po njihovem daje odgovore na vprašanje, zakaj je nespolna oploditev dokaj pogosta in se je obdžala skozi evolucijo. Tudi vrste, ki se razmnožujejo nespolno, torej obdržijo genski bazen, manjka pa jim gensko mešanje, ki je značilno za spolno oplojevanje.

Po besedah Baumana ima ta vrsta kuščarja pač srečo, da je nastala s križanjem dveh sorodnih vrst, zato ne želi posploševati, da razmnoževanje vseh nespolnih vrst poteka na takšen način. "Čeprav mislimo, da smo nekaj raziskali, nas narava vedno znova preseneti in najde način, kako isto stvar narediti drugače," je dodal.