Raziskovalci so tri leta pregledovali podatke in analize prsti ter ostankov ledu, ki jih je na Zemljo pošiljalo Nasino vesoljsko plovilo Phoenix. To je pristalo na severnem območju Marsa, kjer bi po predvidevanjih lahko bila največja verjetnost sledov življenja.

Voda je tekla le 5.000 let?
A zbrani podatki so pokazali, da na rdečem planetu huda suša traja že milijone let, čeprav so še opazne sledi ledu. Ugotovili so tudi, da je bila zemlja na Marsu izpostavljena tekoči vodi le okoli 5.000 let in da je površje podobno kot na Luni izpostavljeno izjemno suhim razmeram.

Ker so satelitski posnetki in prejšnje raziskave pokazali, da je struktura prsti podobna po vsej površini, bi torej ti izsledki lahko veljali za celoten planet. To bi pomenilo, da je bila tekoča voda tam premalo časa, zato se življenje verjetno ni uspelo razviti.

Pred milijoni let so bile razmere prijetnejše
Tom Pike, ki je vodil raziskavo, je za revijo Geophysical Research Letters pojasnil, da je Mars, kot ga vidimo danes, povsem drugačen od časov kmalu po nastanku. Takrat je bila temperatura na planetu višja, obstajala je voda in razmere so bile ustreznejše za živa bitja. "Nasa in Esa bosta zato morali zakopati veliko globlje, če želimo dobiti dokaze o življenju."

Phoenix je leta 2008 iz Marsa poslal zelo nazorne 3D-posnetke vzorcev prsti. Znanstveniki so iskali sledi gline, ki nastane, ko kamnina pride v stik z vodo, a jih niso našli.