Z evolucijo življenja na Zemlji se je eksponentno večala tudi njegova kompleksnost, približno s tako stopnjo kot raste število tranzistorjev na integriranem vezju po znanem Moorovem zakonu, piše MIT Technology Review.
Moorov zakon pravi, da se število tranzistorjev na mikročipu podvoji približno vsaki dve leti. Za opazovalca v sedanjosti bi bilo tako mogoče, da z ekstrapolacijo rasti števila tranzistorjev za nazaj pride do točke nič oz. do točke, ko je bilo to število na integriranem vezju enako nič. Z drugimi besedami, prišli bi do 60. let prejšnjega stoletja, ko so iznašli mikročip.

Podobno metodo sta uporabila tudi Aleksej Šarov z Nacionalnega inštituta za staranje v Baltimoru in njegov kolega Richard Gordon iz laboratorija Gulf Specimen Marine Laboratory, le da sta jo prenesla na kompleksnost življenja.
Šarov in Gordon zagovarjata tezo, da je mogoče izmeriti kompleksnost pa tudi stopnjo, po kateri je ta narasla od prokariotov do sesalcev. Razvoj naj bi se odvijal po jasni eksponentni krivulji, identični tisti v Moorovem zakonu, le da je perioda podvojitve kompleksnosti 376 milijonov let in ne le dve leti.
Očitke zavračata
Z vrtenjem kazalcev nazaj sta prišla do točke nič, do izvora življenja – med 9,7 in 7,5 milijarde let v preteklosti. Vedoč da je Zemlja stara 4,5 milijarde let, ta ugotovitev odpira precej izredno zanimivih vprašanj.
Kritika tega pristopa je sicer, da ni nujno, da se je razvoj vrst skozi zgodovino našega planeta odvijal po isti stopnji. Nekatera obdobja so bila lahko veliko plodnejša, kar bi omogočilo, da se celoten razvoj stisne znotraj teh 4,5 milijarde let. A Šarov in Gordon te očitke zavračata. Po njunih besedah so ti zelo podobni argumentom, ki so stisnili izvor življenja v časovni razpon, ki ga navaja Geneza.
Ob tem sta še izpostavila, da obstajajo precej trdni dokazi, da lahko spore preživijo milijone let npr. v ledu in da astronomi verjamejo, da se je Sonce izoblikovalo iz ostanka še starejše zvezde. Življenje bi se torej lahko ohranilo v oblakih plinov, ledu in prahu, ki so ostali po razpadu te zvezde. Življenje na Zemlji bi torej lahko bilo le nadaljevanje procesa, ki se je začel že mnogo pred tem.