Astronomi so do zdaj življenje ali planete, na katerih bi lahko bilo življenje, iskali le v središčih galaksij. Foto: EPA
Astronomi so do zdaj življenje ali planete, na katerih bi lahko bilo življenje, iskali le v središčih galaksij. Foto: EPA

Znanstveniki ameriške, angleške in kanadske univerze so ustvarili računalniški model, ki prikazuje premikanje zvezd na Rimski cesti pred več kot devetimi milijardami let. Simulacija, ki je vzela več kot 100.000 ur računalniškega dela, dokazuje, da zvezde niso ves čas v isti orbiti okoli središča galaksije, temveč se oddaljujejo od središča.

V skladu s tem dognanjem so astronomi, ki se zanašajo na položaj Sonca kot začetne točke za iskanje območij, v katerih bi bile lahko galaksije s snovmi, ki so potrebne za nastanek življenja, v zmoti in bi morali razširiti svoje iskanje. Poenostavljeno to pomeni, da je iskanje življenja ali sončnega sistema, kot je naš, precej bolj težavno, saj so naseljiva območja mnogo bolj fluidna in bi lahko bila tudi na robu galaksij.

Do zdaj je veljalo, da se splača opazovati le eksplozivna središča galaksij in ne bolj oddaljenih mest v galaksiji, ekipa znanstvenikov pa verjame, da bi sistemi globlje v galaksijah prav lahko vsebovali vse potrebno za nastanek življenja. Pojasnili so še, da jim v preteklih raziskavah ni uspelo dokazati premikanja zvezd, ker so ti premiki komaj opazni. Če galaksijo opazuješ milijardo let, pa premiki postanejo vidnejši.