Raziskavo je na edinburškem mednarodnem festivalu znanosti izvedel Richard Wiseman, psiholog na univerzi v Hertfordshireju. 578 ljudi je ocenilo raznovrstno paleto rdečih in belih vin, katerih cene so bile od štiri evre do 35 evrov za steklenico.
Raziskovalci so med cenejša vina uvrstili tista, ki stanejo štiri evre ali manj, medtem ko so med dražja vina uvrstili tista, ki stanejo 11 evrov ali več za steklenico, poročata Guardian in CNet. To so seveda cene vina v Veliki Britaniji.

Metanje kovanca in ugibanje
Testiranci so pri pokušanju belih vin med obema cenovnima kategorijama pravilno razlikovali v 53 odstotkih primerov ter le v 47 odstotkih za rdeča vina. To je zelo podobno možnosti pri metanju kovanca - 50:50, ali, povedano enostavneje - navadnemu ugibanju.
"Ljudje enostavno niso mogli razlikovati med poceni in dragim vinom," je dejal Wiseman. Pivci so bili izbrani med obiskovalci znanstvenega festivala, a Wiseman trdi, da tovrstno vzorčenje pri okušanju vina ne more biti nič slabše od preseka celotne javnosti.

Najbolje pri sivem pinotu, najslabše pri claretu
Testiranci so se najbolje odrezali pri pokušini dveh različic sivega pinota, kjer jih je 59 odstotkov pravilno ločilo med dražjo in cenejšo steklenico. Največ ljudi pa je preslepil claret, pri katerem je cenejša različica stala štiri evre, dražja pa 26 evrov - le 39 odstotkov je odgovorilo pravilno.
"Eksperiment je farsa"
Po drugi strani pa je raziskava povzročila burne odzive med ljubitelji žlahtne kapljice. Na WineZag, skupnosti ljubiteljev in poznavalcev vina, so raziskavo ostro zavrnili: že pri načrtovanju raziskave naj bi bilo storjenih preveč napak, da bi ta lahko bila relevantna.

Poudarjajo, da je cena steklenice navadno nezanesljiv dejavnik za določanje kakovosti vsebine, saj so lahko zares poceni vina včasih vsaj tako kakovostna kot tista, ki jim številko na računu dvigne predvsem ime ali znamka. Opozorili so tudi, da je ravno tisto vino, na katerem se je največ testirancev "opeklo" - claret - značilno po svojih "zelo subtilnih kvalitetah", ki jih neizkušeni pogosto ne zaznajo.

Ostaja tudi vprašanje, kako bi se pri takem poskusu obnesli Slovenci - iz države, po vinu precej bolj znane, kot je Velika Britanija.