"Jupiter je bil po naključju na delu neba, kjer smo iskali planet," je pojasnil Sheppard in dodal, da so tako lahko hkrati iskali nove lune in še neznan planet.

Enajst novoodkritih lun ima premer od enega do treh kilometrov in so dokaj podobne tistim, ki so jih znanstveniki odkrili že prej. Devet novih lun je del gruče, ki je nekoliko dlje od Jupitra in planet obkroži v dveh letih. Znanstveniki domnevajo, da je šlo prvič za tri nekoliko večja nebesna telesa, ki so pozneje zaradi medsebojnih trkov in drugih vplivov razpadla na številne dele.

Dve novoodkriti luni sta del skupine, ki je bližje planetu in se vrti v isto smer kot Jupiter. Te lune planet obkrožijo v približno letu dni in so bile, kot domnevajo znanstveniki, nekoč del večjega nebesnega telesa.

Dvanajsta nova luna pa je po navedbah znanstvenikov nekaj čisto posebnega. Leži nekoliko dlje od Jupitra kot dve novi luni in je s premerom manj kot kilometer do zdaj najmanjša znana Jupitrova luna. Da obkroži planet, potrebuje poldrugo leto. Njena orbita je še posebej nestabilna, zato so zelo verjetni trki z drugimi nebesnimi telesi, je pojasnil Sheppard. Nenavadno luno želijo astronomi poimenovati Valetudo, ki je bila v rimski mitologiji pravnukinja Jupitra in boginje higiene in zdravja.

Jupiter je največji planet v Osončju in ima premer skoraj 143.000 kilometrov, skoraj 11-krat več kot Zemlja. Plinski velikan za pot okoli Sonca potrebuje skoraj 12 let, okoli svoje osi pa se zavrti v manj kot desetih urah. Prve štiri Jupitrove lune je leta 1610 odkril Galileo Galilei in jih poimenoval po ljubicah grškega boga Zeusa: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto.
Institutov video o lunah: