Podpisniki pisma, ki ga je objavil Večer, so prepričani, da bi država morala zastaviti ambiciozne cilje. Med takšnimi bi bila, denimo, uvrstitev slovenskih univerz med 200 ali vsaj 300 najboljših na svetu in podvojitev števila nosilcev projektov ERC (European Research Council - Evropski raziskovalni svet) v naslednjih petih letih.

To je po njihovi oceni mogoče doseči le s podpiranjem najboljših, z dobro infrastrukturo in mednarodno vpetostjo. Nove generacije vrhunskih mlajših raziskovalcev si je mogoče zagotoviti le, če bo stimulirano povečanje števila slovenskih podoktorantov v najboljših skupinah v svetu, podpreti pa je treba tudi njihovo vrnitev v domovino s projekti za mlade doktorje in z začetnimi sredstvi za nove raziskovalne skupine.

Za uspeh na razpisih za projekte ERC-ja je po njihovih besedah potrebna vrhunska produkcija v več kot desetletnem obdobju, za kar je nujno trajno podpiranje najbolj ambicioznih kadrov in raziskav. "Investicije iz strukturnih skladov so se vrhunski znanosti široko izognile," so opozorili. Nekatere članice EU-ja so po njihovih navedbah izbrale precej bolj ambiciozno pot.

Avstrija je tako leta 2009 ustanovila in izdatno financirala Inštitut za znanost in tehnologijo, v katerega je privabila vrhunske strokovnjake iz vsega sveta, samo v letu 2016 pa je pridobil več projektov ERC-ja kot vsa Slovenija v desetih letih.

Celo Nemčija želi po njihovem opozorilu kljub odlični znanosti izboljšati položaj svojih univerz med najboljšimi, zato s programom odličnosti podpira najboljše tako na področju naravoslovnih, tehničnih in medicinskih kot tudi družboslovnih in humanističnih znanosti.

Odgovorna je politika
Za pomanjkanje podpore vrhunski znanosti je po njihovem prepričanju najbolj odgovorna politika, ki ne prepoznava pomembne vloge znanosti in ostaja pri neizpolnjenih deklaracijah, kot je denimo raziskovalno-inovacijska strategija. Del odgovornosti pa nosi tudi znanstvena sfera, ki je pogosto zadovoljna s statusom quo oziroma se boji, da bi izgubila še obstoječa financiranja, so navedli.

Podpisniki pisma so Roman Jerala s Kemijskega inštituta, Dragan Mihailovič z Inštituta Jožefa Stefana, Marta Verginella s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL), Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko UL, Matevž Dular s Fakultete za strojništvo UL, Nedeljka Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko UL, Jaka Tušek s Fakultete za strojništvo UL, Jernej Ule z University College of London in Inštituta Francis Crick v Veliki Britaniji ter David Šarlah z Univerze v Illinoisu v ZDA.