Po poročanju Reutersa so raziskovalci v ponedeljek sporočili, da so zvezdo opazili s pomočjo Nasinega teleskopa Hubble. Ikar je približno milijonkrat svetlejši in dvakrat bolj vroč kot naše sonce, od Zemlje pa je oddaljen 9,3 milijarde svetlobnih let. Ta tip zvezde se imenuje modri supervelikan.

Ikar iz oddaljene spiralne galaksije je najmanj 100-krat bolj oddaljen kot katera koli do zdaj opazovana zvezda, izjema so le pojavi, kot so ogromne eksplozije supernove, ki označuje smrt določene zvezde.

Znanstveniki so Ikarja opazili s pomočjo pojava, v katerem grozdi galaksij ukrivljajo svetlobo, s čimer povečajo bolj oddaljena nebesna telesa. Tako postanejo zelo oddaljeni objekti, ki jih sicer ne bi zaznali, kot recimo posamezna zvezda, vidni.

Pogled daleč nazaj v času
Glavni avtor raziskave, astronom Patrick Kelly z Univerze v Minnesoti, je dejal, da jim odkritje omogoča, da bodo podrobneje raziskovali, kakšno je bilo vesolje in kako so se zvezde razvijale. Nazaj bodo lahko pogledali skoraj do prvih faz vesolja in prvih generacij zvezd, je dejal.

Ker je svetloba, ki jo je oddal Ikar, tako dolgo potovala do Zemlje, je gledanje te zvezde kot kukanje nazaj v čas, ko je bila starost vesolja le tretjina današnje. Veliki pok, iz katerega je nastalo vesolje, se je zgodil pred 13,8 milijarde let.

Znanstveniki so zvezdo z uradnim imenom MACS J1149+2223 Lensed Star-1 poimenovali tudi Ikar, saj je ta grški mitološki junak letel tako blizu soncu, da so se mu stopila krila, narejena iz voska in perja, zaradi česar je padel v morje in umrl.