Vesoljski teleskop je veliki naslednik znanega veterana Hubbla in posledično eden najbolj pričakovanih projektov na področju raziskovanja vesolja. Težko pričakovan najbrž tudi zato, ker že zelo zamuja. Načrtovati so ga začeli že pred izstrelitvijo Hubbla, konceptualni razvoj je potekal od leta 1996 in po prvotnih načrtih bi moral v nebo odpotovati leta 2011 po potrošenih 500 milijonih evrov. Sledilo je kup podražitev in zamikov, nazadnje lani, ko je Nasa postavila nov cilj, junij 2019.

Tudi ta datum ni več aktualen. Kot piše v svežem sporočilu za javnost: Webb bo na raketi Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstreljen približno maja 2020. To je priporočila neodvisna revizijska komisija.

Nasa: Vse mora biti brezhibno
Razlog tiči v dodatnih testiranjih. Teleskop in ogromni sončni ščit sta namreč že davno sestavljena, inženirji pa se ukvarjajo z vprašanji, ali vse deluje točno tako, kot mora. Brezhibnost je prva prioriteta. Velika katastrofa za vse vpletene bi bila, če bi teleskop poletel 1,5 milijona kilometrov stran, nato pa odpovedal. Okvare bo zelo težko odpravljati na daljavo zgolj s programskimi ukazi, še posebej, če bi te bile mehanske.

Tovrstno lekcijo je dal že stari Hubble. Po njegovi izstrelitvi se je izkazalo, da je poglavitno zrcalo napačno obrušeno, fotografije so bile posledično packaste. Toda Hubble je v orbiti Zemlje na 570 kilometrih nadmorske višine, zato so ga lahko popravili in celo nadgrajevali astronavti. Webb takšne rešilne bilke nima.

"Webb je prednostna naloga Nasinega oddelka za znanost. Je tudi največji mednarodni projekt s področja vesoljske znanosti v zgodovini ZDA. Uspelo nam je izdelati vso opremo, v zvezi z njo pa smo naleteli na nekaj težav. Napore smo primorani usmeriti vanje, da bomo lahko ta ambiciozen in kompleksen observatorij uspešno dokončali," je sporočil v. d. administratorja Nase, Robert Lightfoot.

Zamik je priporočila neodvisna revizijska komisija Nase. Ocenila je tudi, da je novi datum (maj 2020) 70-odstotno verjeten. To pomeni, da tokratna prestavitev morda ni zadnja.

Potrošenega bo še več denarja
Zaplesti se utegne tudi z denarjem. Medtem ko so na Nasi še leta 2016 ponosno ugotavljali, da bo vse izvedeno znotraj proračuna 7 milijard evrov, zdaj priznavajo, da bo tudi ta strop prebit. V tem primeru bo morala agencija za dodaten denar zaprositi zakonodajno vejo oblasti, kongres, ki je zaradi prekoračitev projekt enkrat že skoraj ukinil.

Dodatno negativne napovedi daje zadnji proračun Nase, ki ravno zaradi podražitev ukinja neki drug vesoljski teleskop, imenovan WFIRST.

Revizijska komisija je podala še več priporočil, ki kažejo na težave s projektom. Nanašajo se na nadzor nad delom inženirjev, kadrovske menjave in spremembe pri poročanju upravljavcev.

Testiranja tisočev delov
Webb je zdaj v fazi integracije (sestavljanja) opreme in testiranj, tako za zahtevno izstrelitev, kjer so na delu velike sile, kot za potovanje skozi vesolje in nazadnje postavitev na točkli L2 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, kjer svetloba Sonca ni tako moteča.

Velik dejavnik tveganja predstavlja peterodelni sončni ščit, sestavljen iz kot košarkarsko igrišče velikih plaht izolacije. Slednji bo v raketi Ariane 5 zvit kot origami, na cilju pa bo moralo 7.000 delov skozi 150 sestavljalnih mehanizmov vsak na svoje mesto.

"Kot pri vseh projektih Nase mora tudi ta skozi rigorozno testiranje, kar terja svoj čas, obenem pa poveča možnost uspeha," podaljšanje opravičujejo na Nasi.

Space.com poroča o nekaterih podrobnostih zapletov. Kabli sončnega ščita so bili predolgi. Ko je bil ta raztegnjen, so viseli okoli in ponekod poškodovali ponjavo, za seboj puščajoč večcentimetrske strganine. In ko so ščit prvič raztegnili, je podvig namesto predvidenih dveh tednov terjal dva meseca. Določen pretvornik v pogonskem sistemu je imel neustrezno napajanje, kar je dodalo tri mesece. Itd.

Sam teleskop in sončni ščit sta zdaj prvič v isti stavbi, v hali podjetja Northrop Grumman v kraju Redondo Beach, Kalifornija (ZDA). Šla bosta skozi teste akustike, tresljajev in toplote (natančneje, hudega mraza v vesolju).

Obljubljajo podiranje rekordov
6,5-metra veliki Webb bo specializiran za infrardečo svetlobo. Nasa zatrjuje, da bo podiral rekorde pri gledanju v preteklost, meglico malo po samem velikem poku, posnel prve galaksije in zvezde ter dobro služil pri preučevanju drugih planetov domače Galaksije. Na kratko, vse, kar je do zdaj počel Hubble, naj bi presegel.

Video 1: Preizkušanje odpornosti na nizke temperature (minus 230 stopinj Celzija) v Houstonu

Video 2: Kako se 5-metrski "origami" razpne v trinadstropni teleskop

Video 2: Način delovanja zrcala

Video 4: Ponazoritev velikosti