Kulturne vojne, zloraba umetne inteligence in družbenih omrežij, naraščajoča neenakost in inflacija, razklanost družbe in nezaupanje v institucije zaznamujejo evropske volitve in tudi volitve po številnih državah.

Praznik demokracije, kar naj bi bile volitve, za številne po svetu pomeni tudi legitimacija tiranije. V vse več državah se avtokratski voditelji na oblast povzpnejo z volilnimi lističi in tako le še povečujejo pritisk na civilno družbo in državljane. Med takimi državami so denimo Rusija, Indija, Iran in Turčija. Demokracija in pravna država nihata tudi v ZDA, kjer bi na novembrskih predsedniških volitvah sedanjega predsednika Joeja Bidna lahko premagal Donald Trump, ki bo tokrat kot obsojenec kandidiral za predsednika države.

Kako v ZDA v politiki prevladujejo miti o Ameriki in Američanih ter kako Donald Trump izkorišča kulturno vojno in polarizacijo družbe, v Globusu pojasnjuje Richard Slotnik, ugledni kulturni zgodovinar našega časa. O vidnih razlikah v ideologiji in politični viziji med demokrati in republikanci Slotkin pripoveduje: "Razlike so vidne v trenjih, povezanih s poučevanjem zgodovine v osnovni in srednji šoli, in mitološki razlagi zgodovine, še posebej pri desničarjih. S tem želijo potrditi svojo zgodovinsko težo oziroma dati občutek, da so krojili zgodovino. Ta težnja sega v ameriško revolucijo." Pogosto pa med demokrati in republikanci ni razlik v odnosu do splava, zdravstvenega zavarovanja in migracij.

Tudi v Evropi je včasih težko razlikovati med levo ali skrajno desno politiko, ko gre za vprašanja migracij, varnosti ali politik spola. Profesor Óscar García Agustín z Univerze v Aalborgu na Danskem, ki raziskuje demokracijo, populizem in migracije, je za Globus o predvolilni evropski kampanji povedal: "V zadnjih tednih sem pozorno spremljal razprave o migracijah. Ostrejših migracijskih ukrepov ne zahteva le skrajna desnica, ampak tudi desnosredinske in celo levosredinske stranke, ki zavzemajo ostrejša stališča." Levica tako vse pogosteje prevzema stališča skrajne desnice, a ni nujno, da se ji to pri volivcih tudi obrestuje.

V Franciji je po prepričljivi zmagi skrajno desničarskega Nacionalnega zbora na nedeljskih evropskih volitvah predsednik Emmanuel Macron razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Francozi bodo tako o novih poslancih odločali v prvem krogu 30. junija in v drugem krogu 7. julija. Nacionalni zbor z drugimi skrajno desnimi strankami že sklepa zavezništvo za skupen nastop na volitvah. Predsednik Nacionalnega zbora, 28-letni Jordan Bardella, je že izrazil pripravljenost prevzeti vlado. Če bi skrajna desnica tokrat vendarle zmagala na volitvah, bi Francija dobila prvo skrajno desno vlado v zgodovini. A francoski predsednik Emmanuel Macron vztraja, da bo ne glede na izid volitev svoj predsedniški mandat dokončal. Se mu bo tveganje izplačalo?

Velik poraz na nedeljskih volitvah je doživela tudi vladajoča koalicija nemškega kanclerja Olafa Scholza, njegovi socialni demokrati so dosegli najslabši volilni rezultat v več kot sto letih. Zaradi nezadovoljstva s stagniranjem gospodarstva in vojno v Ukrajini so se nekateri volivci obrnili k skrajno desni Alternativi za Nemčijo, ki je prejela 30 odstotkov glasov, močno podporo ima v vzhodnem delu Nemčije, kjer bi na jesenskih regionalnih volitvah svojo moč lahko še utrdila.

Po nedeljskih evropskih volitvah se začenjajo politična pogajanja o oblikovanju političnih skupin v Evropskem parlamentu, delitvi denarja in oblikovanje prihodnje Evropske komisije. Prva komisarska imena bi bila lahko znana konec meseca, ko se bodo voditelji Evropske unije v Bruslju sešli na vrhunskem zasedanju. Kljub napovedim o velikem vzponu skrajne desnice in prevzemu evropske politike je vendarle zmagala demokratična in proevropska politika, čeprav konservativna. Največ sedežev v parlamentu bo imela Evropska ljudska stranka, ki jo je sedanja predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, označila "za sidro stabilnosti in kontinuitete". Bo von der Leyen na čelu Komisije tudi prihodnjih pet let? Bruseljsko zakulisje in aritmetiko v oddaji razgalja dopisnica RTV-ja iz Bruslja Mojca Širok.