Vrhunec protestov je bil prejšnji četrtek v Bruslju, ko je okoli tisoč 300 traktorjev iz vse Evrope oblegalo evropske institucije in vrhunsko zasedanje voditeljev Evropske unije.

Evropskim kmetom je prekipelo. Poglejmo v Francijo, največjo kmetijsko državo v Evropski uniji. 16. januarja je francoski predsednik Emmanuel Macron v svojem dveurnem televizijskem nagovoru usodo kmetov ošinil v petih sekundah. Dva dni pozneje so se francoski kmetje mobilizirali in svoje nezadovoljstvo s podeželja preselili na avtocestne vpadnice, francoske meje in druga večja mesta. Tako je svojo usodo med vožnjo s severozahoda Francije na barikade proti Parizu opisal 33-letni kmet Guillame Rebours: "S kmetovanjem ne morem več dostojno preživeti. Zadnjih pet let sem zaslužil le 500 evrov na mesec. Vse bolj smo odvisni od vremena. Ko je slabo, je zelo zelo slabo. K sreči še obstajajo zavarovalne odškodnine in finančna pomoč, sicer bi bilo z nami konec."

Francoska vlada je opustila načrte za postopno zmanjšanje državnih subvencij za dizelsko gorivo v kmetijstvu in obljubila omilitev okoljskih predpisov, tudi nemška vlada je odložila preklic subvencij na dizelsko gorivo. A to še zdaleč ni zadovoljilo jeznih kmetov.

Tudi v Bruslju so že vajeni protestov kmetov in zlivanja mleka po ulicah. Tokrat so v poslopja evropskih institucij letela jajca, s piedestala je padel bronasti kip. Prav evropske odločevalce krivijo kmetje, ko govorijo o utapljanju v stroških, nepošteni konkurenci in o prostotrgovinskih sporazumih s tretjimi državami in z Ukrajino, za katere veljajo nižji ekološki in zdravstveni standardi kot pa za evropske kmete. Posledice vojne v Ukrajini – visoke cene goriva, elektrike in gnojil – čutimo prav vsi, poleg geopolitičnih pretresov kmete bremenijo še uničujoče vremenske spremembe, predvsem suše in poplave.

Evropska komisija je v zadnjih letih zanemarila skupno kmetijsko politiko kot strateški del njenega gospodarstva, preveč se je osredotočala le na ekološki del, je za Globus povedal Luc Vernet iz mislišča Farm Europe, ki spodbuja razmislek o razvoju kmetijstva in podeželskega gospodarstva v Evropski uniji. Ob tem Vernet še opozarja, da so bile med letoma 2003 in 2023 subvencije iz skupne kmetijske politike zaradi visoke inflacije nižje za 40 odstotkov. Tako naš sogovornik tudi zavrača kritike, da je kmetijski sektor v evropski politiki dejansko privilegiran, ker je približno tretjina evropskega proračuna namenjeno subvencijam skupne kmetijske politike. Vsaka pridobljena subvencija pa prinese dodatno goro birokracije.

Steber evropskega kmetijstva so male družinske kmetije, ki pa nimajo dostopa do novih tehnologij, težko konkurirajo multinacionalkam in velikim kmetijam, v zadnjih letih je propadlo že pet milijonov malih kmetov po Evropi. Evropski kmet ne more konkurirati velikim pridelovalcem v Ukrajini, kjer se povprečne obdelovalne povšine raztezajo na od 10 tisoč do 100 tisoč hektarjev, tako velike kmetije obstajajo le še v Romuniji. "Lani nam je Ukrajina z 20 milijoni ton žit zrušila trg žita v Evropi in smo kmetje na ta način utrpeli 500 evrov izgube po hektarju," našemu prekmurskemu dopisniku Sebastjanu Rousu opisuje svoje izgube na kmetiji z 80 hektarji zemlje Feri Kučan iz Tešanovcev.

Več 10 slovenskih kmetov se je pretekli teden evropskim kolegom na protestu s traktorji pridružilo v Celju in Brežicah. "Slovenski kmetje smo imeli proteste lani aprila. Kot prvi v Evropi smo opozorili na podobne težave, na katere se opozarja zdaj. Na to smo pred srečanjem evropskega vrha opozorili tudi predsednika vlade," je dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič. Danes so se predstavniki kmetijskih organizacij z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić dogovorili o davčnih olajšavah za kmete in nekaterih predčasnih neposrednih izplačilih, kot so denimo izplačila za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

Pred tem je popustila Evropska komisija in dovolila odstopanje od strogih pravil skupne kmetijske politike. Zaradi bližajočih se volitev v Evropski parlament je komisija ob koncu svojega mandata opustila enega ključnih načrtov za zaščito tal – predlog uredbe o trajnostni rabi tal in s tem o porabi pesticidov. "Kmetje so hrbtenica prehranske varnosti Evropske unije in jedro naših podeželskih območij, ukrep pa jim omogoča dodatno prožnost v času, ko se spopadajo z več izzivi. Trajna zaveza Evropske komisije se uresničuje s proračunom skupne kmetijske politike v vrednosti 386,7 milijarde evrov, kar prispeva k stabilizaciji dohodka evropskih kmetov, hkrati pa nagrajuje njihova prizadevanja na področju podnebja in trajnosti," je v Evropskem parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev oziroma o zmanjšanju uporabe pesticidov v EU-ju do leta 2030 za polovico je Evropski parlament novembra lani zavrnil, pogajanja med državami pa so zaradi razdeljenosti stališč zastala.

Politike upravičeno skrbi moč kmečkega populizma in mobilizacije podeželja. Marca lani je novoustanovljena kmečka stranka na Nizozemskem na regionalnih volitvah zmagala z 19 odstotki glasov, čeprav je le 2,5 odstotka delovne sile stalno zaposlene v kmetijstvu. Skrajno desni politiki so marsikje izrabili priložnost in žanjejo podporo pred evropskimi volitvami, na katerih bo kmetijstvo gotovo ena glavnih tem, v rešitvah in podporah kmetom tekmujejo že vse politične skupine in stranke.

Evropska komisija spomladi za zaprtimi vrati z različnimi kmetijskimi organizacijami začenja strateški dialog o kmetijstvu. So zdajšnje obljube komisije in posamičnih vlad trajnostne? Kakšni naj bosta prihodnja skupna kmetijska politika in prehranska varnost v Evropi?