Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
12.11.2020
"Kapitulacija. Naša delegacija je sprejela italijanske zahteve. Sramotni sporazum je podpisan," je dan po podpisu rapalske pogodbe, ki je leta 1920 skoraj tretjino slovenskega ozemlja priključila Italiji, pisalo na prvi strani ljubljanskega časnika Jutro.
31.10.2020
Praznovanje dneva reformacije nas opominja na to, da je to obdobje odločilno prispevalo k našemu skupnemu jeziku. Letos se spominjamo tudi 500 let rojstva Adama Bohoriča, s čigar slovnico je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument svojega obstoja.
27.10.2020
"Epidemije niso vplivale samo na vsakdanje življenje, temveč dejansko na zasuk zgodovine. Čeprav se je na videz porušil družbeni red, pa so epidemije pospešile družbene in socialne spremembe v poznejših stoletjih," opisuje zgodovinar David Petelin.
25.10.2020
Bil je čas upora, upanja in domišljije, se po 50 letih spominjajo akterji študentskega gibanja v Ljubljani. O tem večplastnem gibanju, ki je dejansko tudi uspelo nekaj doseči, so se razpisali v pred kratkim objavljenem zborniku.
17.10.2020
Libeličani so se 13. oktobra 1920 zbudili v Avstriji. Večji del vaščanov je to zadelo kot strela z jasnega in po začetnem šoku so se odločili, da tega ne sprejmejo. Majhna obmejna vas je začela svoj boj za priključitev k matičnemu narodu.
10.10.2020
Zaradi geostrateškega položaja slovenskega ozemlja mednarodno okolje slovenskim narodnim zahtevam po 1. svetovni vojni ni bilo nenaklonjeno. Sam ameriški predsednik Woodrow Wilson na koncu preseka vse kompromisne predloge in za Koroško določi plebiscit.
09.10.2020
Pred 100 leti je med Korošci brbotalo. Pariška mirovna konferenca je nanje prenesla odločitev, v kateri državi želijo živeti. Prebivalci, ki so čutili pripadnost Koroški kot deželi, so bili razdvojeni. Belo ali zeleno?
03.09.2020
Ob koncu prve svetovne vojne so slovenski politiki vložili ogromno energije v izstop iz Habsburške monarhije, a izkazalo se je, da je bil to lažji del naloge, pravi zgodovinar Andrej Rahten, ki je o tem spisal knjigo Po razpadu skupne države.
06.09.2020
V času, ko je preostali svet še gledal stran od vzpona totalitarizmov v Evropi, so Slovenci, ki so se znašli pod italijansko oblastjo, vsakodnevno doživljali asimilacijsko prisilo. Ta je že od začetka izzvala odločen in konstanten odpor.
10.08.2020
Antanta si je po turškem vstopu v vojno kot cilj zastavila razkosanje osmanskega imperija. To so zakoličili s povojno mirovno pogodbo v Sèvresu, a ta ni nikoli začela veljati, so pa apetiti zmagovalk močno zaznamovali območje nekdanjega imperija.
13.07.2020
"Slovenci so večkrat poskusili priti do svojega Narodnega doma, a kljub spremembam v lokalnem in svetovnem merilu, je bil odgovor, da politično ozračje še ni zrelo za tak korak," dolgih 100 let vračanja simbola slovenstva opiše zgodovinar Borut Klabjan.
11.07.2020
Vojna se je končala, nastopila je nova realnost. Velika evropska in ameriška središča je zajelo navdušenja nad življenjem, ki se dviga iz ruševin. To je odmevalo tudi na Slovenskem, kjer pa se je leta 1920 nakopičilo pomembnih političnih dogodkov.
Neveljaven email naslov