Tožilstvo je ob nedavnem koncu sodne preiskave obenem napovedalo tudi skorajšnje sojenje v drugem primeru, kjer ga bremenijo nadaljevanja kaznivega dejanja poneverbe listin, zlorabe uradnega položaja in materialnega okoriščanja na račun študentske blagajne.
Alfi in omegi študentskega organiziranja na Primorskem, Sebastjanu Koklu, ki vrh ŠOUP-a (najprej v vlogi predsednika, od leta 2007 do danes pa v vlogi direktorja) zaseda že vse od ustanovitve leta 2003, grozi do pet let zapora in vračilo dobrih 170.000 evrov študentskega denarja, ki si ga je na račun domnevnih fiktivnih računov in ponarejanja druge dokumentacije v tem času prisvojil.
A denar ni končal le pri Koklu osebno, glavnina ga je stekla v podjetji Garmond in Duval, ki ju je tako in drugače dolga leta obvladoval takratni Koklov (in ŠOUP-ov) nadzornik Goran Sambt. Tožilstvo je po naših informacijah na podlagi zasežene dokumentacije naračunalo, da ga je samo v podjetju Garmond končalo za dobrih 118.000 evrov. Očitki tožilstva v zvezi s Koklom temeljijo na leta 2012 zbranih dokazih, ko so na vrata ŠOUP-a potrkali kriminalisti in opravili hišno preiskavo.

Postopkov je več
V zvezi z domnevnimi nepravilnostmi na ŠOUP-u tožilstvo vodi dva ločena postopka. V aktualnem postopku, ki se vleče že več let, tožilstvo Koklu očita ponareditev statuta ŠOUP-a. Medtem ko so Kokl in njegovi somišljeniki v pričanju pred sodiščem trdili, da je bil statut sprejet skladno s predpisanimi pravili, pa tožilstvo razpolaga s pričanjem takratne vodje študentskega zbora Mirele Čanić in drugimi listinskimi dokazi, ki govorijo, da statut, po katerem ŠOUP deluje še danes, ni bil nikoli sprejet na veljaven način. Čanićeva vztraja, da so oktobra leta 2007 na korespondenčni seji glasovali le štirje od desetih študentskih poslancev, kar je pomenilo, da zaradi nesklepčnosti niso mogli sprejeti nobenega sklepa. Tožilstvo je med preiskavo ugotovilo tudi, da je ob zasegu elektronske korespondence vodstvo ŠOUP-a nekaj sporne dokumentacije izbrisalo s strežnikov.

Konec oktobra bo zaslišanje še ene priče, ki jo predlaga tožilstvo. Zaradi neujemanja v izjavah, podanih na tokratnem zaslišanju, pa naj bi na prihodnjem naroku sodišče soočilo tudi Čanićevo in takratnega v. d. direktorja ŠOUP-a Patrika Perošo, ki se je na tokratnem zaslišanju, tako kot Blaž Čeklić, ki je takrat deloval iz opozicije, postavil na stran Sebastjana Kokla.