"Vesela sem, da se je ta dolgoletna saga končala," je po izreku oprostilne sodbe sporočila Metka Tekavčič. Kot je pojasnila, je vodenje fakultete prevzela leta 2013, pet let po uvedbi sistema izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost. "O tem, da bi bilo lahko v zvezi s pravilnikom, ki je urejal stalno pripravljenost na fakulteti, kar koli narobe, mi ni nihče nikoli omenil ničesar. Verjamem, da tudi zato ne, ker so bili vsi, ki so v procesu sodelovali, prepričani, da ni nič narobe," je zapisala.

Na fakulteti so po nastopu njenega mandata naročili notranjo revizijo pravilnosti in zakonitosti izplačil, v okviru katere jih na morebitno nezakonitost pri izplačevanju dodatkov niso opozorili. Poleg tega je po mnenju Metke Tekavčič povedno, da so se predstavniki ministrstva za javno upravo ter ministrstva za izobraževanje, znanost in šport šele leta 2015 začeli dogovarjati o implementaciji pravne norme v različnih prepisih, ki bi morali veljati od leta 2008 po spremembi plačnega sistema.

Metka Tekavčič meni, da kazensko pravo ni primeren prostor za reševanje sistemskih vprašanj, saj postopki praviloma trajajo zelo dolgo in "pomenijo zelo neracionalno porabo proračunskega denarja". Afera, ki je po njenih navedbah nastala v krogih politike in ji je sledil medijski linč, pa je po mnenju nekdanje dekanke zelo škodovala Univerzi v Ljubljani in nekaterim njenim članicam, posebej ekonomski fakulteti, ter številnim posameznikom.

Več zadev zastaralo, ena od bivših dekank obsojena na pogojno kazen

Zlorabe uradnega položaja v zvezi z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost so bili med drugim obtoženi nekdanji minister za finance Dušan Mramor ter profesorici Polona Domadenik in Mojca Indihar Štemberger. Pri trojici je zadeva lani zastarala, nekdanjo dekanko fakultete za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič pa so leta 2022 pravnomočno obsodili na pogojno kazen šest mesecev zapora in dva tisoč evrov kazni.

Tožilstvo bo po besedah odvetnika Metke Tekavčič Blaža Kovačič Mlinar razmislilo o pritožbi na torkovo odločitev sicer prvostopenjskega sodišča, o kateri so prve poročale Finance. Afera z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost sega več let nazaj. Inšpektorat za javni sektor je med nadzorom leta 2015 namreč ugotovil, da je devet od 11 fakultet, na katerih je bil izvedel nadzor, svojim uslužbencem nezakonito izplačalo 770.000 evrov bruto dodatkov za stalno pripravljenost, največ med njimi ekonomska fakulteta.