Novinarka RTV Slovenija Evgenija Carl je na svojem Facebookovem profilu objavila sodbo vrhovnega sodišča, iz katere je razvidno, da je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je v imenu predsednika SDS-a Janeza Janše vložila odvetniška družba Matoz. Vrhovno sodišče je namreč pritrdilo razsodbama višjega in predtem okrožnega sodišča v Celju.

Ob tem je Janši naložilo tudi plačilo 480 evrov sodne takse, izdatkov zasebnih tožilk ter nagrade in izdatkov njunega pooblaščenca, nastalih v postopku.

Janša oziroma njegov zagovornik, odvetnik Franci Matoz, navajata, da "obsojenec na sejo pritožbenega senata ni bil v redu povabljen oziroma o njej obveščen, saj mu vabilo ni bilo vročeno v skladu s pravili zakona o kazenskem postopku". To naj bi po njihovem mnenju pomenilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo pritožbene seje in izpolnjeni pogoji za nastop pravnomočnosti sodbe. Vrhovnemu sodišču so zato predlagali razveljavitev in zavrnitev obtožbe, oprostilno sodbo ali vrnitev v ponovno odločanje, izhaja iz sodbe vrhovnega sodišča.

Državni tožilec Jože Kozina in pooblaščenec tožilk, odvetnik Stojan Zdolšek, sta medtem predlagala, naj vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne. Tako je to tudi storilo. V obrazložitvi je med drugim pojasnilo, da zakonodaja določa, da mora biti obdolženec na glavno obravnavo "v redu povabljen" in mu mora biti vabilo vročeno, medtem ko glede zagotavljanja prisotnosti na pritožbeni seji velja, da morajo biti stranke v postopku o seji obveščene, pri čemer zakon ne določa načina seznanitve. "Če stranka, ki je bila o seji v redu obveščena, nanjo ne pride, to ni ovira za izvedbo pritožbene seje," piše v sodbi.

V zahtevi za varstvo zakonitosti Janša sodbo višjega celjskega sodišča izpodbija tudi, ker naj bi sodišče druge stopnje napačno izračunalo dan zastaranja kazenskega pregona in ker naj bi bil okrnjen videz nepristranskosti sodnice porotnice Lilijane Kač, ki je sodelovala pri sojenju na glavni obravnavi in izrekanju izpodbijane sodbe, ter videz nepristranskosti predsednice celjskega okrožnega sodišča, ki je zavrnila zahtevo obrambe za izločitev sodnice porotnice.

Vrhovno sodišče je zavrnilo tudi to pritožbo z obrazložitvijo, da obsojenec in njegovi zagovorniki niso bili prikrajšani v "možnostih za aktivno, kontradiktorno in učinkovito varovanje" ustavne pravice do sodnega varstva.

Epilog po sedmih letih

Mojca Šetinc Pašek, zdaj poslanka DZ-ja, je v prvem odzivu na omenjeno odločitev vrhovnega sodišča izrazila zadovoljstvo, da je kazenska zadeva po sedmih letih dobila epilog.

Po njenem mnenju razlaga sodišča kaže, da nihče ne more "žaliti vsepovprek". Sama sicer še čaka na presojo ustavnega sodišča, ki naj bi obravnavalo civilnoodškodninsko zadevo, je dodala.

"Sodbe v tem primeru so pomembne ne le zaradi vprašanja, do kod sega pravica svobode govora, temveč tudi, ker gre za odnos politika – novinarstvo – javnost. Oziroma ker govori o odnosu moči politika nad tistim, ki je v službi ljudi, da nad politikom in njegovim ravnanjem izvaja tudi nadzor," je Mojca Šetinc Pašek zapisala v odzivu. Obenem je poudarila, da mora politik oziroma politika, ki je na poziciji moči, imeti nad sabo vedno nadzor javnosti, ki ga v vsaki demokratični družbi vzpostavljajo in izvajajo mediji. "To je standard vsake demokratične družbe in maksima, ki se je držim tudi potem, ko sem iz novinarstva prestopila v politiko," je poudarila.

Zagovornik Mojce Pašek Šetinc, Stojan Zdolšek, je v odzivu med drugim navedel, da je vrhovno sodišče ugotovilo, da obsojenčev zapis presega razpravo v javnem interesu in v ospredje postavlja žaljenje in blatenje obeh novinark. "Obsojenec kot dolgoletni politik ima vpliv na javno mnenje, zaradi tega njegova pravica do svobode izražanja ni absolutna. Zavedati se mora svoje odgovornosti," je poudaril.

Novinarka Eugenija Carl je za TV Slovenija povedala, da je šlo za žalitev in blatenje z namenom, da se njo in Mojco Šetinc Pašek poniža kot ženski in kot novinarki. "Obsojenec je dolgoletni politik in vpliva na javnost. Zaradi tega njegova pravica do svobode izražanja ne more biti in ni absolutna. Je omejena."

Po njenem mnenju živimo v času eksplozije sovražnega govora. "In če bo ta sodba potegnila ročno zavoro jeziku kakšnega od politikov, preden izbljuva žaljivko, blati, mizogino napade, bom vesela in se je res izplačalo vztrajati v najini tožbi," je sklenila Carlova.

Pravnomočna sodba maja 2022

Celjsko višje sodišče je konec maja 2022 potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je odločilo, da je Janša kriv dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark TV Slovenija Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl. Dosodilo mu je tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.

Janša se je na sodišču znašel zaradi tvita iz marca 2016, v katerem je užalil novinarki. Okrožno sodišče v Celju je februarja v obrazložitvi zapisalo, da četudi je šlo pri zapisu na Twitterju za "prispodobo, predstavlja grob napad na njuno čast in dobro ime, predstavlja diskreditacijo, diskvalifikacijo, žalitev, ponižanje, zaničevanje".

Sodišče je takrat tudi zapisalo, da ne oporeka trditvam obrambe, da je obtoženi kot predsednik največje opozicijske stranke v tistem času bil in je še danes lahko kritičen do poročanja in delovanja javne RTV Slovenija in tudi do poročanja novinark te hiše, "vendar ne na način, kot je to storil v obravnavanem primeru, ko je bilo razmerje med osebnostno sfero obeh zasebnih tožilk in obtoženčevo svobodo izražanja porušeno do take mere, da njegovo ravnanje pomeni protipravni poseg v osebnostne pravice obeh zasebnih tožilk".