Tole je eden od članov SDS-a zapisal na svojem zidu na Facebooku (povzela po Twitterju @GLASTrebnje): "Morda ste me napak razumeli…pod slovence smatram samo SDSovce. Slovenci Držimo Skupaj !!"

Če si zapis razlagamo v duhu predvolilnih bojev, to najverjetneje pomeni: "Slovenci in Slovenke, včlanite se v SDS. Naša stranka je edina, v kateri smo pravi Slovenci." V podtonu lahko slišimo, da če ne bomo člani stranke SDS, nam ne državljanstvo in ne dejstvo, da gre tudi od naših davkov del denarja za delovanje stranke, ki nas diskreditira, ne bo pomagalo, če bo ta prišla na oblast. Zapis me spominja na čas pred drugo svetovno vojno, ko se je določalo, kdo je "pravi" in kdo "ni pravi". Zakaj jaz ne morem biti "prava"? Nisem članica nobene stranke, rada imam to deželo, njene ljudi, predvsem pa imam rada njeno kulturo in jezik.

Jezik v zapisu na Facebooku - očitno gre za zapis samooklicanega domoljuba, ki se diči z ljubeznijo do slovenstva - pa je bolj boren. V osrednjem delu sporočila je avtor uporabil kar dva hrvatizma, in sicer sta to glagol "smatrati" in besedna zveza "pod slovence". To, da Slovenci ni zapisal z veliko, je lahko površnost, toda to lastnost bi posebej v primeru, ko opisuje svoj narod, moralo zamenjati domoljubje, tako da si malomarnosti pri pisanju tako pomembne besede ne bi smel dovoliti. Zveza "pod Slovence" je neslovenska, ljubitelji slovenskega jezika in kulture bi dejali MED SLOVENCE, ravno tako kot bi namesto smatram raje rekli ŠTEJEM. Avtor bi lahko rekel tudi: "… menim, da so Slovenci samo …" ali pa "samo SDS-ovce imam za Slovence". SDSovce brez vezaja toleriram, pri "Slovenci Držimo Skupaj", pri čemer gre očitno za nov slogan SDS-a, pa bi avtorja rada opozorila na podrobnosti. Ker avtor zapiše "Slovenci Držimo Skupaj" ter postavi klicaj na konec (in to ne samo enega, temveč dva), v tem vidim pomensko težavo. Če je namreč klicaj postavil zato, da bi Slovence pozval, naj "držimo skupaj", je v sloganu pozabil zapisati vejico. Pravilno bi se torej slogan glasil: "Slovenci, držimo skupaj!" Če pa zapišemo stavek brez vejice, na konec bolj sodi pika, saj gre za trdilno obliko, s katero izražamo, da "Slovenci Držimo Skupaj", to pa pomeni, da držimo vsi skupaj, tudi tisti, ki nismo člani nobene stranke. Tak slogan je meni osebno zelo všeč in avtorju bi svetovala, naj ga ohrani oziroma celo predlaga vsem strankam kot moto za prihodnost. Seveda bi ob tem dodala, da bi se morali najprej dogovoriti, da je zgodovina stvar zgodovinarjev in ne vsakega šanka v tej državi. Mojega otroka prav nič ne zanima, kaj se je dogajalo pred 60 ali 70 leti, še kako pa ga zanima, kako bo naslednje leto in kakšni so načrti posamezne stranke za naprej.

Če naj bo domoljubje sestavni del našega načrta za prihodnosti, potem naj bo to najprej ljubezen do slovenske kulture in jezika. Ne moreš biti domoljub, če sovražiš človeka, ki živi v tvoji bližini samo zato, ker ni v isti stranki, ne hodi v isto cerkev, ne deli istih življenjskih prepričanj. Domoljub pomeni, da ljubiš svojo zemljo, da jo obdeluješ, ne mečeš odpadkov nanjo, je ne uničuješ na kakršen koli drugačen način. Biti domoljub avtomatično ne pomeni, da si desno usmerjen, domoljub tudi ni vsakdo, čigar bele in rdeče krvničke so v dveh zadnjih generacijah potrjeno slovenske – kaj pa mi vemo, kaj so počele naše babice?

Predvolilni boj je letos nevaren, ker so se strasti preveč razvnele, in to glede napačnih tem. Janša je obsojen. Živimo v pravni državi in postopki na sodiščih tečejo dalje. Nihče od "levih" nima pravice obsojati njegove soproge, ki se obnaša tako, kot bi se vsaka ženska na njenem mestu – je žena in mati dveh otrok, ki si želi, da bi bil njen mož doma, in verjame, da je nedolžen. Se je pa treba vprašati, kako bi na primer v Franciji reagirali, če bi se ob obsodbi nekdanjega predsednika v francoskem parlamentu pojavili poslanci Sarkozyjeve stranke z napisom "Svoboda Sarkozyju". Politiki, ki obsodbo izkoriščajo v politične namene, so vredni vseh kritik in v starih demokracijah bi jih zagotovo drugače obravnavali, kot jih pri nas.

Boji na tako imenovani levici – obmetavanje politikov s tem, kdo je "Janšev" in kdo ni, je neproduktivno. Fantje in dekleta, pojdite na poligon za paintball in tam izrazite svoje stare zamere. Tisto, kar ni desnica, je kot kopica ločenih parov, ki se prek svojega otroka – naroda krega za to, čigava bo obveljala. Desnica je kot trpeča slovenska mati, ki ji je poreden otrok pobegnil z vajeti, zdaj pa doma joče in benti, da so za to krivi vsi drugi.

Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni in vsi, ki v tem trenutku mislimo, da so naša dejanja in nameni najboljši, vklopimo razum in analizirajmo posledice obeh. Malo samorefleksije bo čisto vsem pomagalo – posebej ko nas popade sveta jeza in bi onega drugega (drugače mislečega, predrznega, nesramnega in podobno) najraje zmečkali. 100 let je minilo od začetka 1. svetovne vojne in edina stvar, ki drži, je, da se ni prav v nobeni vojni splačalo umirati. Vedno se je bilo treba po vojni pogovoriti in dogovoriti. Pametni to storijo prej. Pametni umirijo strasti. Sicer pa – ali ni baje strast "balkanska dobrina", torej Slovencem tuja?!