Mojo prijateljico Natašo je prvič videla, mene četrtič; daleč od tega, da bi bili prijateljici ali celo znanki, pa vendar – ko sem razočarana ugotovila, da me je PR-ovec pozabil dati na listo povabljenih, se je takoj odzvala. Ne bi ji bilo treba; lahko bi se obrnila stran in se pretvarjala, da ne vidi, kaj se dogaja.

Agniezsko sem prvič videla v živo pred petimi leti, ko je na odru v Luzernu izjavila za večino v dvorani skoraj bogokletne besede: "Toliko škode, kot je danes lahko filmu naredi navaden birokrat, ki brez premisleka prečrta del scenarija z izgovorom, da je predrag, niso v socializmu naredili niti cenzorji." In to je izrekla ženska, ki je bila v času socializma pol leta v zaporu, ki se je izselila in svoje hčere ni ne videla ne imela stikov z njo dobrih osem mesecev.

Že tedaj me je presenetila, ko sem po njenem pogovoru z voditeljem na odru stopila do nje in jo spraševala ravno o tem – kako to, da ni jezna na nekdanji režim, in na splošno me je zanimalo, kako ji uspe delovati na dveh celinah (mimogrede, v ZDA je pred kratkim režirala serijo The Killing). Brez zadržkov mi je odgovarjala in pojasnjevala svoje mnenje.

Letos je na male zaslone prišla njena miniserija o Janu Palachu, serija, ki je nastala, ko sta dva mlada nadarjena študenta potrkala na njena vrata. Rekla je, da je bila ob branju scenarija in pogovoru z njima presenečena: videti je bilo, kot bi onadva živela v času, ki ga je kot študentka preživljala ona. Od prvega branja scenarija do začetka snemanja so pretekli rekordni trije meseci, kar je praktično nemogoče, pa vendar – v tem primeru je bilo tako. Verjetno tudi zato, ker je Agniezska v projekt verjela – podobno kot verjame v vse, kar dela.

Agniezska pove, kar misli. Ko smo jo na temo Tedna evrovizijskega filma spraševali o odnosu med javno televizijo in filmom, je bila zelo kritična: "Na televizijah delajo leni ljudje, po liniji najmanjšega napora – so konformisti in bojijo se komur koli zameriti. Zato imamo povprečne programe in ustvarjalci drug drugega večinoma kopirajo." Konformizem večine Čehov in Slovakov po ruski okupaciji primerja z današnjim konformizmom. Motijo jo neodrasli ljudje, ki za ideje in načela niso pripravljeni nič žrtvovati, prav nič. Zgodba Jana Palacha jo je zato še bolj prevzela, saj je šlo za tihega fanta, ki je vse načrtoval sam – celo to, da je sebe proglasil za del skupine ljudi. Njegov pogum po eni strani in nežna narava po drugi sta ostala prav posebna skrivnost, ki jo je fant odnesel s seboj v grob. Miniserija o Janu Palachu je posneta po eni strani izjemno sodobno – v nekaterih trenutkih se zdi, kot bi gledal N.Y.P.D., v drugih se človek izgubi v dokumentarističnih delih, potem pa se spet vrne v subtilni svet portretov ljudi, ki so narejeni brez besed: o trpljenju priča samo odlična fotografija. Česa takega človek, ki sam ni izkusil hudega, ne more režirati.

Agniezska v klepetu po pogovoru, ki smo ga imeli za Teden evrovizijskega filma – čeprav je bila mrtvo utrujena, ker je istega dne priletela iz ZDA - govori o tem, kako pomembno je, da čutimo, kako pomembno je, da razmišljamo, in kako izjemno pomembno je, da smo zvesti samim sebi in da odkrijemo, kdo sploh smo.

Tudi po premieri prvega dela HBO-jeve serije Goreči grm istega večera je za vsakega posameznika, ki je imel kakršno koli vprašanje, imela čas. Odgovarjala je v poljščini, francoščini in angleščini; do vseh, ki so prišli do nje, se je vedla povsem enako. Čeprav ni več rosno mlada in je pripotovala istega dne, si je vzela čas tudi za malce nespretna vprašanja obiskovalcev premiere.

Pri svojem delu spoznavam različne znane osebe, ki so naredile velike stvari, v Sloveniji sem delala z znanimi osebnostmi, toda zares velikih ljudi sem spoznala izjemno malo.

Velik človek ima veliko srce, ima svoje mnenje, ima načela in ima hrbtenico. Velik človek se na prvi pogled ne razlikuje od malega človeka in si tega tudi ne želi. Velik človek je človek, ki se ne ustavlja, ki vedno gleda naprej, čeprav so ga zaradi tega popljuvali in zbrcali; je vizionar. Velik človek bo s tabo delil košček kruha in bo šibkejšemu odstopil svojo vodo - in Agniezska Holland je velik človek.