"Gre za razumevanje, kaj se z Evropo da početi, desna sredina ve, zakaj je tam gor, leva sredina ne toliko, in to je razlika," je v oddaji Ob osmih povzel politični analitik Aljaž Pengov Bitenc. Luka Lisjak Gabrijelčič pa je poudaril porušeno zaupanje med levosredinskimi volivci in njihovimi izvoljenimi predstavniki. Analitika sta se v tokratni oddaji Ob osmih ukvarjala s posledicami evropskega volilnega dneva in najpomembnejšimi odločitvami v prihodnjih tednih.

Nedavne evropske volitve so prinesle najvišjo udeležbo v zgodovini. Na njih je zmagal SDS z najprepričljivejšo večino v zgodovini. "Tu ni korelacije med nizko udeležbo in trdnim jedrom glasov. Po drugi strani smo imeli pred 10 leti evropske volitve z nizko udeležbo in je desnica kot celota dosegla slab rezultat. Ta ideja, da so rezultati povsem odvisni od udeležbe na volitvah, ne drži," je povedal Lisjak Gabrijelčič. Po njegovem mnenju je težava v tem, da levosredinske stranke vse od razpada Liberalne demokracije Slovenije niso zadovoljne s svojimi volivci. "Vedno znova so razočarani nad izbiro, ki jo podajajo. Porušeno je zaupanje med levosredinskimi volivci in izvoljenimi predstavniki, kar je osrednji element slovenske politike, na to bi se morali osredotočiti," je pojasnil.

V Sloveniji poraženci poskušajo najti dobre plati, zmagovalci pa pričakujejo kar odstop vlade in s tem popolno vdajo. Pri evropskih volitvah smo navajeni, da je zmagovalcev več, da pa so si skušali tudi tisti, ki so pod pragom, pripisati zmago, je dejal Aljaž Pengov Bitenc.

Sorodna novica Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.

Posledice za slovenski politični parket

O fenomenu zelene stranke Vesna sta analitika povedala, da je bil Vladimir Prebilič izvoljen v Bruselj in bo torej kot član politične družine zelenih predstavljal stranko, ki ni unikum v slovenskem prostoru, gotovo pa se od nje veliko pričakuje. Nakazala sta, da bi lahko zdaj, ko je Prebilič izvoljen v Evropski parlament, sledila trenja med njegovimi pogledi v Bruslju in strankinimi v Sloveniji. SLS Lisjak Gabrijelčič šteje med zmagovalke, Pengov Bitenc pa ga ima za poraženko, tudi po zakonskih in RTV-jevih merilih je to zunajparlamentarna stranka, kar pomeni, da bo imela omejen dostop, finančno bo na slabšem.

Da predsednik vlade Robert Golob ob rezultatih na evropskih volitvah načrtno olepšuje dejstva, komentira Lisjak Gabrijelčič. "Golob nima razlogov, da bi kazal razočaranje in zaskrbljenost nad rezultati, ki so za njegovo stranko dobri. So na zgornjem robu anket, v katerih je fluktuirala stranka v zadnjih mesecih. To je najvišji rezultat in utrjuje Goloba kot nespornega hegemona levo od sredine, zato se mu ni treba bati notranjih frakcij, uporov, tudi če so zelo skrb vzbujajoči. Gledano v celoti pa je razmerje med levo sredino in desno sredino izrazito slabo," je dejal.

Lahko se tolažimo, da leva sredina na evropskih volitvah vedno izgublja volitve proti desnici. A dejstvo je, da so to volitve z zelo visoko volilno udeležbo. 41 odstotkov ni tako daleč od udeležbe, ki smo jo videli na državnozborskih volitvah pred letom 2022. "Nezadovoljstvo s to vlado se je izrazilo v obstoječi desnosredinski stranki, ki je iz časov Janševe vlade ohranjala mobilizacijo volivcev. Na provladni strani pa ta mobilizacija izrazito peša, to neskladje bo še teplo levosredinske stranke," meni Lisjak Gabrijelčič.

Sorodna novica Povolilna podoba EU-ja: "Stranke skrajne desnice si ne želijo več zgolj rušiti, ampak usmerjati"

Fenomen Zale Tomašič

Politična analitika sta se ustavila tudi pri Zali Tomašič, ki je s spretno kampanjo z 9. mesta prehitela veliko bolj izkušene politike, hkrati pa se je pokazalo, da ji je sinoči na Odmevih manjkala opredelitev do Alternative za Nemčijo. "Ona natančno ve, kaj je njena pomanjkljivost. Ko sem jo videl, se mi je zdela izjemno dobra in profesionalna, osredotočena. To norčevanje na spletnih omrežjih v zadnjih mesecih je sicer razumljivo, a so jo podcenjevali," meni Lisjak Gabrijelčič. Označil jo je kot uspešno novodobno političarko. SDS ima v Evropskem parlamentu zdaj štiri poslance, a dva po njegovem spadata v EPP, dva pa po retoriki, vsebini in drži, v to skupino ne spadata. "SDS je zdaj na dveh stolih. Na katero stran se bo torej usedel? Mislim, da vedno bolj polzi iz evropske ljudske stranke," je ocenil.

Aljaž Pengov Bitenc meni, da teh štirih glasov iz Slovenije Ursula von der Leyen ne bo pogrešila. Kot je dejal v oddaji Ob osmih, so stranke iz družine EPP dobile več glasov. Prve ocene so torej, da se bo koalicija med EPP-jem, socialnimi demokrati in liberalci vendarle lažje sestavila, bo pa znotraj tega EPP-ja imela večji vpliv. Ocenil je, da von der Leyen ne bo imela večjih težav pri potrjevanju mandata.

"Morda pa se zaplete pri sestavi komisije zaradi članic, kot je Francija, kjer je Macron dobil po smrčku, da o Scholzu v Nemčiji ne govorimo. Njuna teža bo malo manjša, bomo videli, kako se bo postavilo na novo," pravi.

Zasuk v desno opazen, a ne splošen

Lisjak Gabrijelčič je spomnil na čas pred volitvami: "Kdo si je upal napovedati, da se bo obdržala trojna koalicija treh etabliranih sil: EPP, liberalcev in socialnih demokratov? Če pogledamo rezultate na širši ravni, vidimo, da pretresa ni bilo. Center je vzdržal, trojna koalicija se je obdržala. Je pa znotraj tega opazen zasuk proti desni. Od treh etabliranih blokov sta dva jasno izgubila. Evropska ljudska stranka se je okrepila, okrepile so se stranke desno od nje, kolapsirale stranke levo od nje. Zasuk proti desni je očiten, ni pa splošen. Tako je zato, ker se je to zgodilo v največjih državah, marsikje v Skandinaviji in državah nekdanje postkomunistične Evrope pa niti ne. Na Madžarskem je Fides največja stranka s solidno večino, a z najslabšim rezultatom na katerih koli evropskih volitvah."

Več pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih: