Da bi presegli zastoj pri tem, je komisija danes predlagala niz novih pobud, a naletela na nasprotujoče si odzive.

Evropska pravila ščitijo bančne depozite v vrednosti do 100.000 evrov. Če banka zaide v težave in jih ne more izplačati, morajo praviloma deponentom denar zagotoviti iz nacionalne jamstvene sheme, ki jo polnijo banke. Ob snovanju bančne unije pa so predvideli tudi vzpostavitev evropske sheme, ki bi jo polnile evropske banke iz različnih članic. Tako bi bil bančni sektor trdnejši, davkoplačevalci oziroma proračuni držav pa varnejši pred plačevanjem za napake bank. A se po dveh letih pogajanja o tem niso premaknila z mrtve točke. Nemčija je na primer zahtvala, da najprej zmanjšajo tveganja v bankah. Da bi presegli zastoj, je komisija danes predlagala postopnejše uvajanje evropske sheme.

"V prvi fazi bi evropska shema lahko zgolj začasno posojala likvidnostna sredstva nacionalnim shemam," pravi podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Šele po tem, ko bi ustrezno zmanjšali tveganja v bankah in to dokazali s pregledom aktive, pa bi uvedli sozavarovanje, pri katerem bi evropska shema dejansko tudi prevzemala del izgub.

Ob tem komisija predlaga tudi nove ukrepe za zmanjšanje obsega slabih posojil in pomoč bankam, da razpršijo svoje naložbe v državne obveznice. Odzivi na pobude so protislovni - po mnenju konservativnega EPP-ja dopuščajo še preveč moralnega hazarda. Socialisti pa jih označujejo kot hud udarec bančni uniji, češ da se komisija odreka polni evropski shemi, ki da bi edina zagotovila ustrezno raven zaščite deponentov in vodila v dejansko zmanjšanje tveganj.

"Ne zmanjšujemo ambicioznosti predloga, cilj ostaja polna evropska shema, želimo pa dogovor do konca mandata," odgovarja komisar Dombrovskis.