Evropska komisija je predstavila načrt za integracijo in vključevanje prebežnikov, ki temelji na načelu, da si za vključujočo integracijo prizadevata obeh strani, tako oseba, ki se vključuje, kot tudi skupnosti gostiteljica. "Prebežniki so 'mi', ne 'oni'," je ob tem poudarila komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in dodala: "Vsakdo ima pravice, a tudi obveznosti."

"Vključenost je utelešenje evropskega načina življenja," je dejal podpredsednik komisije Margaritis Schinas in dodal: "Vsak, ki ima pravico biti v Evropi, mora imeti dostop do orodij, potrebnih za uresničevanje svojih zmožnosti ter za uveljavljanje svojih pravic in spoštovanje svojih obveznosti."

Načrt za obdobje 2021-2027 vključuje predloge za usmerjene ukrepe, ki upoštevajo lastnosti posameznika, na primer spol in versko ozadje. Čeprav so za oblikovanje in izvajanje socialnih politik pristojne predvsem države članice EU-ja, pa jih komisija podpira s sredstvi in usmeritvami. V Bruslju poudarjajo, da imajo prebežniki in državljani EU-ja, ki so bili nekoč prebežniki, ključno vlogo v evropski družbi in različnih sektorjih gospodarstva, a se kljub temu še vedno spopadajo s težavami pri dostopu do izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvene oskrbe in socialne vključenosti.

Štirje ključni sklopi ukrepov, ki jih predvideva načrt, so: vključujoče izobraževanje in usposabljanje od zgodnjega otroštva do visokošolskega izobraževanja, izboljšanje zaposlitvenih priložnosti in priznavanja veščin, spodbujanje dostopa do zdravstvenih storitev, tudi na področju duševnega zdravja, izboljšanje dostopa do ustreznih in cenovno sprejemljivih stanovanj.

Približno 34 milijonov ali osem odstotkov prebivalcev EU-ja je rojenih zunaj Unije, deset odstotkov mladih v EU-ju iz starostne skupine od 15 do 34 let, ki so se rodili v Uniji, ima najmanj enega starša, rojenega v tujini, navajajo v komisiji. V Bruslju se že vseskozi previdno izogibajo preveč neposredni povezavi med migracijami in ekstremizmom, a vendar priznavajo, da skrajneži prežijo na ranljive in izključene člane družbe, zato je bistveno zagotoviti, da se nihče ne bo počutil izključenega.

Poleg tega je pandemija novega koronavirusa pahnila mnoge prebivalce EU-ja v težek položaj, kar izkoriščajo nasprotniki migracij. Na vprašanje, kaj bi rekel tistim, ki prebežnike razumejo kot grožnjo, je Schinas odgovoril: "Nobene grožnje ni v beguncu iz Sirije, ki je po izobrazbi zdravnik, a dela kot taksist." Prebežnike potrebujemo, saj smo starajoča se družba, je dodala Johanssonova.

Tokratni načrt, ki nadgrajuje tistega iz leta 2016, predvideva precej več denarja in nove instrumente ter pokriva ne le državljane tretjih držav, ki so v Uniji zakonito, temveč tudi državljane EU-ja z migrantskim ozadjem, je Schinas odgovoril na vprašanje, v čem je dodana vrednost novega načrta. Uspešna integracija in vključevanje sta bistven del učinkovite migracijske in azilne politike, kar komisija izpostavlja tudi v nedavno predstavljenem predlogu novega migracijskega pakta, s katerim želi odpraviti dolgoletni zastoj pri nujni prenovi evropskega azilnega sistema. Schinas je prepričan, da bo novi načrt prispeval k dogovoru o paktu.