Kot je zapisano v resoluciji, ki jo je sprejel Evropski parlament, je zaradi brezdomstva prizadetih več kot štiri milijone državljanov Unije, število brezdomcev v EU-ju pa se je v zadnjih desetih letih povečalo za več kot 70 odstotkov.
Razlogi za tolikšen porast brezdomcev so visoke cene stanovanj, gospodarska kriza, slabša socialna zaščita in neustrezne politike. Pandemija covida-19 in njene posledice, kot so recesija, izguba delovnih mest in prihodkov, bi te težave lahko še poslabšali, opozarjajo evropski poslanci.
Med brezdomci vse več mladih
Evroposlanci navajajo tudi, da so brezdomci pogosto tarča zločinov iz sovraštva in nasilja, vključno s stigmatizacijo v družbi.
Med to skupino ljudi v Evropi je vse več mladih in otrok, starejših, prebežnikov ter Romov in pripadnikov drugih manjšin, ženske in družine pa so vse bolj izpostavljeni tveganju brezdomstva, še ugotavlja Evropski parlament.
Poleg tega dokument poudarja, da je bivališče temeljna človekova pravica, Evropsko komisijo in države članice pa poziva, naj do leta 2030 izkoreninijo brezdomstvo.
Med mogočimi rešitvami dostop do zavetišč
Brezdomstvo je ena od najresnejših oblik revščine in je posledica niza strukturnih, institucionalnih in osebnih dejavnikov. Parlament predlaga, da bi ga izkoreninili z usmerjenimi in integriranimi politikami na trajnosten način z odpravljanjem osebnih ter strukturnih dejavnikov, Evropsko komisijo pa poziva, naj države članice podpre v boju proti brezdomstvu, še naprej zagotavlja financiranje in pripravi evropski okvir, ki bo usmerjal nacionalne strategije za brezdomce.
Evroposlanci pozivajo države članice, naj dekriminalizirajo brezdomstvo in brezdomnim omogočijo stalen dostop do zavetišč v nujnih primerih, kar pa je, kot poudarjajo, le začasna rešitev.
Brezdomcem bi morali zagotoviti dostop do javnih storitev, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje in socialno varstvo, poleg tega pa podpirati njihovo vključitev na trg dela s posebnimi programi pomoči in usposabljanja, še piše v resoluciji.
Bruselj predstavil načrt za integracijo in vključevanje prebežnikov
"Vključenost je utelešenje evropskega načina življenja," je dejal podpredsednik komisije Margaritis Schinas in dodal: "Vsak, ki ima pravico biti v Evropi, mora imeti dostop do orodij, potrebnih za uresničevanje svojih zmožnosti ter za uveljavljanje svojih pravic in spoštovanje svojih obveznosti."
Načrt za obdobje 2021-2027 vključuje predloge za usmerjene ukrepe, ki upoštevajo lastnosti posameznika, na primer spol in versko ozadje. Čeprav so za oblikovanje in izvajanje socialnih politik pristojne predvsem države članice EU-ja, pa jih komisija podpira s sredstvi in usmeritvami. V Bruslju poudarjajo, da imajo prebežniki in državljani EU-ja, ki so bili nekoč prebežniki, ključno vlogo v evropski družbi in različnih sektorjih gospodarstva, a se kljub temu še vedno spopadajo s težavami pri dostopu do izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvene oskrbe in socialne vključenosti.
Štirje ključni sklopi ukrepov, ki jih predvideva načrt, so: vključujoče izobraževanje in usposabljanje od zgodnjega otroštva do visokošolskega izobraževanja, izboljšanje zaposlitvenih priložnosti in priznavanja veščin, spodbujanje dostopa do zdravstvenih storitev, tudi na področju duševnega zdravja, izboljšanje dostopa do ustreznih in cenovno sprejemljivih stanovanj.
Približno 34 milijonov ali osem odstotkov prebivalcev EU-ja je rojenih zunaj Unije, deset odstotkov mladih v EU-ju iz starostne skupine od 15 do 34 let, ki so se rodili v Uniji, ima najmanj enega starša, rojenega v tujini, navajajo v komisiji. V Bruslju se že vseskozi previdno izogibajo preveč neposredni povezavi med migracijami in ekstremizmom, a vendar priznavajo, da skrajneži prežijo na ranljive in izključene člane družbe, zato je bistveno zagotoviti, da se nihče ne bo počutil izključenega.
Poleg tega je pandemija novega koronavirusa pahnila mnoge prebivalce EU-ja v težek položaj, kar izkoriščajo nasprotniki migracij. Na vprašanje, kaj bi rekel tistim, ki prebežnike razumejo kot grožnjo, je Schinas odgovoril: "Nobene grožnje ni v beguncu iz Sirije, ki je po izobrazbi zdravnik, a dela kot taksist." Prebežnike potrebujemo, saj smo starajoča se družba, je dodala Johanssonova.
Tokratni načrt, ki nadgrajuje tistega iz leta 2016, predvideva precej več denarja in nove instrumente ter pokriva ne le državljane tretjih držav, ki so v Uniji zakonito, temveč tudi državljane EU-ja z migrantskim ozadjem, je Schinas odgovoril na vprašanje, v čem je dodana vrednost novega načrta. Uspešna integracija in vključevanje sta bistven del učinkovite migracijske in azilne politike, kar komisija izpostavlja tudi v nedavno predstavljenem predlogu novega migracijskega pakta, s katerim želi odpraviti dolgoletni zastoj pri nujni prenovi evropskega azilnega sistema. Schinas je prepričan, da bo novi načrt prispeval k dogovoru o paktu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje