V četrtkovi oddaji se je na soočenju Sloveniji predstavilo devet evrokandidatov z neparlamentarnih list. Foto: MMC RTV SLO
V četrtkovi oddaji se je na soočenju Sloveniji predstavilo devet evrokandidatov z neparlamentarnih list. Foto: MMC RTV SLO

V slovenski tvitosferi (#EUvolitve) je največ odobravanja požel predstavnik Piratske stranke Rolando Benjamin Vaz Ferreira, tviteraši pa so bili najmanj navdušeni nad pokroviteljskim odnosom Jelka Kacina ter spodrsljajem Igorja Šoltesa z "edino listo, ki ima kandidata iz Prekmurja".

Rolando Benjamin Vaz Ferreira
Rolando Benjamin Vaz Ferreira (Piratska stranka) je prepričan, da bo več nadzora mikalo korporacije in politike, zato meni, da morajo biti zraven 'pirati', da se zaščiti zasebnost in da se ta nadzor obrne. "Torej, da bodo ljudje nadzorovali državo in Evropsko unijo, ne pa obratno," je dodal. Foto: MMC RTV SLO
Dušan Keber
Dušan Keber (Solidarnost) je priznal, da ni ne nov ne svež obraz. "Sem pa ponosen na to, da sem vse življenje gojil iste vrednote in cilje ter da sem našel ljudi, s katerimi lahko te cilje in vrednote še naprej gojim," je pojasnil. Foto: MMC RTV SLO
Jelko Kacin
Jelko Kacin (Konkretno) je med drugim glede evroskepticizma dejal: "Jaz tukaj predstavljam EU, ker sem tudi evropski poslanec. Tako je evropska unija kriva pač za vse - in tako tudi slišijo tisto, kar nisem izrekel /.../ EU je velika priložnost. Smo v veliki družini - 500 milijonov nas je -, tukaj smo na varnem. Ali bomo znali izkoristiti vse te priložnosti ali ne, pa je odvisno od nas samih. Foto: MMC RTV SLO
Igor Šoltes
Igor Šoltes (Verjamem) se je zapletel z izjavo, da je lista dr. Igorja Šoltesa edina lista, ki ima kandidata iz Prekmurja. Ferreira je takoj zatem hudomušno odgovoril, da je nosilec njegove liste Prekmurec, Kacin je dodal, da sta tudi na njegovi listi dva Prekmurca. Foto: MMC RTV SLO
Boštjan Novak
Boštjan Novak (predstavnik liste Sanjska služba), je dejal, da je stranka politični eksperiment. "Absolutno je primeren trenutek za politični eksperiment, ker obstoječa politika že 23 let dobesedno brca v temo in vidite, kje smo se znašli. Potrebno je najti alternativne načine, kako izbrati ljudi, ki bodo šli delovati v politične organe," je poudaril. Foto: MMC RTV SLO
Dušan Egidij Kubot Totislo
Dušan Egidij Kubot Totislo (lista stranke Slovenskega naroda) je razkril, da želi najprej "dobiti zaveznike v EU-ju za ureditev stanja v Sloveniji, kajti do zdaj nihče tega ni realiziral." Prepričan je, da imamo korupcijo v samem vrhu, in če ne bomo imeli zaveznikov v EU-ju, ne bomo sami tega nikoli razkrinkali. Foto: MMC RTV SLO
Violeta Tomič
Violeta Tomič (Združena levica) je nezadovoljna z delovanjem EU-ja: "EU je predvsem nedemokratična in ne skrbi za svoje državljane, zato se zavzemamo za Evropo, ki bo Evropa ljudi, ne kapitala." Med drugim je izpostavila, da petina Evropejcev živi pod pragom revščine, prav tako verjame, da se je kapitalizem izpel. Foto: MMC RTV SLO
Zmago Jelinčič plemeniti
Zmago Jelinčič plemeniti (SNS): "Včasih je zelo dobro politično igrati z napovedjo izstopa (iz EU-ja). To se gredo genialno Britanci, ki vsake toliko časa potegnejo vprašanje izstopa, zato da izsilijo boljši položaj za lastno državo." Prepričan je, da slovenski evroposlanci v desetih letih za domovino niso naredili skoraj nič. Foto: MMC RTV SLO
Vlado Čuš
Vlado Čuš (Zeleni Slovenije): "Dobra energija se ne drži evrskih ali dolarskih bankovcev, temveč srca." Foto: MMC RTV SLO
Soočili so se še neparlamentarni kandidati
Volitve 2014: Soočenje neparlamentarnih strank
Začele so se volitve v Evropski parlament
Težave dvojnih državljanov na volitvah
Radijsko soočenje kandidatov za evropske poslance
Analiza list za evropske volitve
Volivci bodo volili osebo ne vsebino
Volitve še po starem sistemu
Kdo lahko na evropskih volitvah kandidira in kdo voli?
Kako država postane članica Evropske unije?
Vpliv posameznika na zakone EU
Od kod denar Evropski uniji?
Evropska komisija
Slovenija je že 10 let članice Evropske unije
Kakšno Evropo želite mladi?
Prvo volilno soočenje evrokandidatov
Volitve 2014: Soočenje parlamentarnih strank
Radijsko soočenje pred evropskimi volitvami

V četrtek so se v oddaji mnenja soočali predstavniki neparlamentarnih strank oziroma strank, ki niso zastopane v Evropskem parlamentu ali državnem zboru. Dotaknili so se številnih tem, med drugim evroskepticizma, težav mladih in odločanju Slovenije v Evropskem parlamentu.



Voditelja Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika sta gostila Boštjana Novaka (lista Sanjske službe), Jelka Kacina (Korektno), Rolanda Benjamina Vaza Ferreiro (Piratska stranka), Zmaga Jelinčiča plemenitega (SNS), Dušana Egidija Kubota Totisla (lista stranke Slovenskega naroda), Dušana Kebra (Solidarnost), Igorja Šoltesa (lista Verjamem), Violeto Tomič (koalicija Združena levica) in Vlada Čuša (Zeleni Slovenije).




Nekaterih informacij še Google ne najde

V Uniji je mogoče začutiti vse več evroskepticizma. Nove stranke se zavzemajo za korenite spremembe, nekatere celo za razpustitev Unije. Jelinčič je dejal, da je treba v Sloveniji veliko stvari urediti, izpostavil je okolje, javno zdravje, varnost hrane, zanemarjeni naj bi bili tudi energetski potenciali, predvsem pa težavo vidi v bančništvu. "Pri bančništvu nas je sesula Evropa in naj Evropa za to tudi plača," je poudaril. Ferreira se ukvarja predvsem z vprašanjem zasebnosti, svobode medmrežja in transparentnosti politike, prepričan je, da se bo stališče Piratske stranke le še širilo, čeprav je ponekod podpora stranki - denimo na Švedskem - nekoliko upadla. Želi si, da bi ljudje lahko podrobneje vedeli, kaj se dogaja ob sprejemanju odločitev v EU-ju, a je prepričan, da je "veliko informacij skritih tako dobro, da jih še Google težko najde." Novak je pojasnil, da ni evroskeptik, ne zavzema se za izstop Slovenije iz evrskega območja, Kacin je bil o evroskepticizmu povsem jasen: "Predvsem je to politika s figo v žepu. Gledajo ti v oči in ti lažejo. Govorijo, nastopajo, imajo dolge govorance, zaklinjajo se na družino, potem pa ga dobiš brez hlač - en, dva, tri - in vse, kar ti pripoveduje, se sesuje kot hišica iz kart."









Jelinčič: Unija se je ljudem priskutila

Tomičeva je poudarila, da kapitalizem ne more biti nikoli zelen in okoljsko ozaveščen, zato ker zasleduje kapital. "Ta kapital in ta miselnost nas je pripeljala do uničenja milijonov delovnih mest, do uničenja medčloveških odnosov in okolja, ki ga moramo ohraniti tudi za prihodnje rodove," je bila jasna. "Nimamo delovnih mest, pravzaprav smo kolonizirani," je poudarila. "Evropa v taki obliki čez 10, 20 let ne more obstajati več kot trgovska in monetarna unija, mora privzeti novo državno obliko, postati mora socialna unija, takrat bo tudi razlog, da postane fiskalna unija. Da bo prerazdeljevala denar in da bo podpirala socialne pravice vseh državljanov," meni Keber. Čuš je prepričan, da je evroskepticizem koristen, "da ugotovimo, da ne smemo prepuščati vodenja EU-bankam, ampak, da moramo v ospredje postaviti človeka." V oddaji so se dotaknili še nizke udeležbe na evrovolitvah, Jelinčič je med drugim dejal: "Evropska unija se je ljudem priskutila. 55 tisoč funkcionarjev v EU-ju, to je grozljiva številka. 35 tisoč lobistov, ki delajo za multinacionalke in za banke znotraj Evrope, kjer potem vrtijo denar in ga perejo na račun drugih državljanov Evrope. Zdaj bo še 8-odstotna porast stroškov EU-ja do leta 2020 - ja pa, kdo ne bo jezen na vse skupaj?!"






Čuš bi se odpovedal 75 odstotkom plače

Plače in privilegiji evropskih poslancev so vedno vroča tema. EU za plače nameni kar milijardo in 750 milijonov evrov. 6.200 evrov je osnovna plača, po slovenski odločitvi znaša okoli 5.000, poslanci dobijo povrnjene stroške, prav tako dobijo tudi letalske vozovnice za poslovni razred. Dnevnica poslanca je vredna 304 evre. "V Evropskem parlamentu je sistem plač, ki je enoten za cel parlament in velja za celo Unijo. Te plače so zamrznjene že cel mandat, znižane pa niso, ker ne odločamo o svojih plačah," je pojasnil evropski poslanec Kacin in poudaril, da o vsem tem odločajo voditelji držav in vlad po svetu. Čuš je obljubil, da bo ob morebitni izvolitvi v Evropski parlament 75 odstotkov svoje plače namenil za raziskave na področju geotermalne energije v Sloveniji, za katero verjame, da je prihodnost države in velik inkubator novih delovnih mest. Vsi so se sicer strinjali, da so plače evropskih poslancev (pre)visoke, Tomičeva je razkrila, da želijo v koaliciji Združene levice ustanoviti transparenten sklad, ki bo dobrodelen in bo namenjen štipendiranju nadarjenih otrok ali za kakršne koli druge potrebe. Jelinčič je bil jasen: "Če nekdo veliko dela, lahko tudi veliko zasluži. Problem je ta, da ima toliko ljudi tako nizke plače - in te nizke plače je treba dvigniti." Ferreira bi si plačo znižal, če bi to predlagali.









Keber: 9 milijonov je manj kot obliž

Ena največjih žrtev krize v Evropi so mladi. V EU-ju je trenutno brezposelnih kar pet milijonov mladih, najhuje je v Grčiji in v Španiji, kjer je brezposelna več kot polovica mladih (v Sloveniji 19,8 %). Kacin je prepričan, da bi morali mladim urediti pripravništvo. "Mi imamo zdaj to sramotno prakso, da marsikdo hodi na brezplačno, neplačano pripravništvo," je dejal in dodal, da se sam zavzema za pripravništva v malih in srednje velikih podjetjih. Medtem ko se Čuš sprašuje, zakaj slovenski ministri samo "čepijo in ne zvalijo nobenega jajca", pa je Jelinčič poudaril, da je najprej treba delovna mesta iz Azije vrniti v Evropo, prepričan pa je, da se bodo stvari obrnile na bolje, ko se bo zmanjšal vpliv multinacionalk na Evropski parlament. "Za nova delovna mesta so potrebne naložbe, je potreben denar. Devet milijard evropskih sredstev je manj kot obliž, je manj kot aspirin za hudo bolezen," je še povedal Keber in dodal, da mora Unija ukiniti socialni damping, od katerega bogatijo bogati. Kubot je predlagal, da je "treba vrniti nelegalno odtujeni denar domov", prav tako je prepričan, da so "politikanti in drugi lopovi v državi izropali delavce, denar pa so odnesli v druge banke."







Tomič: Nemčija bi morala odpisati dolg

Za konec so se v oddaji dotaknili še zastopanja interesov Slovenije in slovensko-hrvaških odnosov. Kacin je pojasnil, da medsosedski odnosi niso tema, ki bi se reševala na ravni EU-ja, Jelinčič pa je prepričan, da slovenski poslanci v Evropskem parlamentu niso zagovarjali slovenskih interesov, saj da se da marsikaj reči in narediti, a je treba imeti pogum in znanje. Kubot je presodil, da smo v odnosu z EU-jem preveč popustljivi, Ferreira pa je pri tem dodal, da imajo mladi v EU-ju premalo glasu. Tomičeva meni, da brez temeljite preobrazbe EU-ja pravih sprememb ne bo. Misli, da bi Nemčija Sloveniji morala odpisati tudi dolg in ji izplačati še tri milijarde evrov reparacij iz druge svetovne vojne. Novak pa je poudaril, da se glas Slovenije v tem "stroju" nekoliko izgubi, zato se zavzema za podpiranje možnosti, ki bo Sloveniji prinesla največ koristi. Čuš pogreša razpravo o velikih težavah Slovenije. Tu je izpostavil, da se ne pogovarjamo, ali bomo sedem milijard vložili v NEK 2 ali v zelene tehnologije, v ustavo pa bi morali dati tudi pravico do pitne vode.

V slovenski tvitosferi (#EUvolitve) je največ odobravanja požel predstavnik Piratske stranke Rolando Benjamin Vaz Ferreira, tviteraši pa so bili najmanj navdušeni nad pokroviteljskim odnosom Jelka Kacina ter spodrsljajem Igorja Šoltesa z "edino listo, ki ima kandidata iz Prekmurja".

Soočili so se še neparlamentarni kandidati
Volitve 2014: Soočenje neparlamentarnih strank
Začele so se volitve v Evropski parlament
Težave dvojnih državljanov na volitvah
Radijsko soočenje kandidatov za evropske poslance
Analiza list za evropske volitve
Volivci bodo volili osebo ne vsebino
Volitve še po starem sistemu
Kdo lahko na evropskih volitvah kandidira in kdo voli?
Kako država postane članica Evropske unije?
Vpliv posameznika na zakone EU
Od kod denar Evropski uniji?
Evropska komisija
Slovenija je že 10 let članice Evropske unije
Kakšno Evropo želite mladi?
Prvo volilno soočenje evrokandidatov
Volitve 2014: Soočenje parlamentarnih strank
Radijsko soočenje pred evropskimi volitvami