Jasnega zmagovalca na nedeljskih evropskih volitvah v Nemčiji ni bilo, saj prvo mesto ohranja konservativna unija CDU in CSU, ki je prejela dobrih 35 odstotkov glasov (34 mandatov) - to je najslabši izid od leta 1979, odkar potekajo volitve v Evropski parlament. Nemški Zeleni so v primerjavi z letom 2009 padli z dobrih 12 na 10,7 odstotka (11 mandatov), Levica je stagnirala pri 7,5 odstotka glasov (7 mandatov). FDP, ki je septembra lani prvič v povojni Nemčiji izpadel iz bundestaga, je zdaj dokončno iz igre, saj je prejel le 3,4 odstotka glasov (3 mandati).

Zelo zadovoljni so bili po drugi strani v lani ustanovljeni evroskeptični stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), ki se zavzema za opustitev evra in vrnitev nemške marke, zaostrovanje politike do priseljencev in referendume o evropskih vprašanjih. Na svojih prvih evropskih volitvah so prejeli sedem odstotkov glasov (7 mandatov).

V Nemčiji tokrat prvič na evropskih volitvah ni bilo triodstotnega praga, ki ga je treba doseči za vstop v parlament, saj ga je ustavno sodišče lani odpravilo. Na ta račun so evropske poslance tokrat dobile tudi manjše stranke. Odmevata predvsem mandata, ki sta ju pridobili neonacistična stranka NPD in pa satirična stranka Stranka (Die Partei).

Leta 2004 so jo ustanovili novinarji časnika Titanic. Ima izrazito neresen program, ki naj bi bil predvsem parodija na programe drugih, uveljavljenih strank. Med drugim predlaga uvedbo kvot za lene ljudi na vodilnih položajih, odpravo poletja in to, da bi se morala Nemčija učiti od Grčije. Stranka že od leta 2005 sodeluje na vseh volitvah v Nemčiji.

Poleg omenjenih dveh bo po enega evropskega poslanca po novem imelo še pet malih nemških strank - Piratska stranka, Svobodni volivci, Stranka za zaščito živali, Družinska stranka in Ekološko-demokratska stranka.

Nemško kanclerko Angelo Merkel veseli "soliden rezultat" tako njene CDU kot konservativcev na evropski ravni, obžaluje pa vzpon populistov in evroskeptikov na evropskih volitvah. Kot je poudarila na novinarski konferenci, pričakuje več tednov trajajoča pogajanja o novem predsedniku Evropske komisije in drugih vodilnih položajih znotraj EU-ja.

Nedeljskih volitev 96 evropskih poslancev iz Nemčije se je udeležilo kar 48,1 odstotka volilnih upravičencev, kar je za skoraj pet odstotnih točk več kot leta 2009.

V Franciji slavila zmago skrajno desničarska Nacionalna fronta
Francoski volivci so največ glasov (26 odstotkov) namenili Nacionalni fronti, ki jo vodi Marine Le Pen. V Evropskem parlamentu bo imela stranka 24 od 74 francoskih sedežev, leta 2009 je imela le tri. Stranka ima v francoskem parlamentu le dva poslanca. Po besedah Le Penove si volivci ne želijo, da bi jih vodili tisti zunaj meja njihove države, tj. evropski komisarji in tehnokrati, ki sploh niso izvoljeni. "Narod zahteva le en tip politike - politiko Francozov za Francoze in s Francozi," je dejala.

Nacionalni fronti z 20,7-odstotno podporo sledi desnosredinska Unija za ljudsko gibanje (UMP), medtem ko so vladajoči socialisti s 13,9 odstotka glasov, svojim najslabšim izidom v zgodovini evropskih volitev, doživeli nov velik neuspeh, potem ko so bili pred dvema mesecema poraženi na lokalnih volitvah. Francoski predsednik Francois Hollande je zato že sklical posvet s premierjem Manuelom Vallsom in najpomembnejšimi ministri o možnih posledicah volilnega poloma. Francoski mediji izide evropskih volitev označujejo kot "potres", "šok" in "udar strele", večina medijev in politikov pa odgovornost za polom pripisuje predsedniku Hollandu.

Nov udarec za predsednika Hollanda je tudi danes objavljena javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ga samo 11 odstotkov Francozov vidi kot dobrega kandidata socialistov na naslednjih predsedniških volitvah leta 2017.

Premier Valls je ocenil, da francoski vladi ni uspelo prepričati volivcev, da je gospodarsko oslabljena Francija "na poti okrevanja". Za televizijo RTL je napovedal, da bo še naprej uresničeval zastavljene reforme. Ob tem je dodal, da Francija potrebuje novo znižanje davkov, vključno z davkom na dohodek. Uspeh Nacionalne fronte, ki je dosegla svoj najboljši rezultat na katerih koli državnih volitvah do zdaj, pa je označil za "potres". Izidi po njegovem mnenju kažejo, da mora EU več poudarka nameniti politikam za spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Premier pa je obenem poudaril, da bo vlada vztrajala pri svojem programu gospodarskih reform in zavezanosti doseči cilje EU-ja glede proračunskega primanjkljaja.

Grška Siriza po zmagi poziva k splošnim volitvam
Grška skrajno leva Siriza je po zmagi na evropskih volitvah pozvala k predčasnim volitvam. Siriza je po 99 odstotkih preštetih glasov na evropskih volitvah osvojila 26,6 odstotka glasov, vladajoča konservativna Nova demokracija premierja Antonisa Samarasa pa 22,7. Na tretjem mestu je neonacistična Zlata zora z dobrimi devetimi odstotki glasov, na četrtem pa socialistična zveza Oliva z osmimi odstotki.

Vodja Sirize Aleksis Cipras meni, da vladajoča Nova demokracija nima več legitimnosti za sprejemanje številnih pomembnih odločitev, vključno z morebitnimi novimi varčevalnimi ukrepi. Izidi kažejo na jezo Grkov nad varčevalnimi ukrepi, ki jih je država morala uvesti v zameno za mednarodno posojilo. Državljane so doleteli večkratna povišanja davkov in rezi v pokojnine in plače, brezposelnost pa je narasla na 27 odstotkov.

Evropske volitve so veljale za prvi večji volilni preizkus za vlado, ki je od prevzema oblasti leta 2012 vodila varčevalno politiko v državi. Grki so v nedeljo istočasno glasovali tudi v drugem krogu lokalnih volitev, na katerih so izbirali župane in predsednike regij. Sirizi je med drugim uspel boj za položaj guvernerja širše regije Aten, v kateri živi skoraj 40 odstotkov prebivalcev države. Regijo bo vodila Rena Duru, ki se namerava boriti proti brezposelnosti in težavam z odpadki.

Siriza je zmagala še v regiji na zahodu države s prestolnico Krf. S tem je stranka prvič posegla v regionalno politiko, v kateri bo prevladala Nova demokracija. Ta je zmagala v sedmih od skupno 13 regij. Socialistični Pasok je največji poraženec lokalnih volitev, na katerih niso osvojili niti ene regije, medtem ko so bili doslej na čelu osmih.

Zgodovinska zmaga evroskeptičnega Ukipa v Veliki Britaniji
Na evropskih volitvah v Veliki Britaniji je zgodovinski uspeh dosegla evroskeptična stranka Ukip, ki jo je po večini preštetih glasov podprlo več kot 27 odstotkov volivcev. Laburisti s 25 odstotki glasov zmagovalcem sledijo na drugem mestu, na tretjem pa so jim z odstotno točko manj tesno za petami vladajoči konservativci. Obema strankama se v Evropskem parlamentu obeta po 18 sedežev. Največji poraženci volitev so liberalni demokrati, ki sedijo v koalicijski vladi s konservativci. Od trenutnih 11 poslanskih sedežev jim je uspelo ohraniti le enega. S tremi poslanci jih je prehitela celo Zelena stranka.

Vodja stranke Ukip Nigel Farage je izid pospremil z besedami, da gre za "najbolj izjemen rezultat v britanski politiki v zadnjih 100 letih". Zmaga Ukipa pomeni, da je prvič v več kot stoletju v Veliki Britaniji na nacionalnih volitvah zmagal kdo drug kot konservativci ali laburisti. Rezultat še ni dokončen, saj se med strankama bije tesen boj za sedeže na Škotskem in Severnem Irskem, kjer izidi četrtkovih volitev še niso znani. Tiste iz Škotske bodo objavili še danes, štetje na Severnem Irskem pa se bo danes šele začelo. Tudi na Škotskem se Ukipu obeta izvolitev prvega poslanca v Evropski parlament.

Po oceni britanskega premierja Davida Camerona izidi pomenijo, da je javnost razočarana nad EU-jem. Zagotovil je, da so sporočilo "sprejeli in razumeli". Skrajno desna Britanska nacionalna stranka (BNP) je, kot kaže, izgubila oba poslanska sedeža, ki ju je zasedala v zadnjem mandatu. Volilna udeležba je bila v Veliki Britaniji 36-odstotna, kar je za dobro odstotno točko več kot na volitvah leta 2009. Britanci bodo v evropski hram demokracije poslali 73 predstavnikov.

Na parlamentarnih volitvah v Belgiji Pirova zmaga flamskih nacionalistov
V Belgiji je zmagalo separatistično Novo flamsko zavezništvo (N-VA). V Flandriji, kjer živi okoli 60 odstotkov Belgijcev, je dobilo okoli 32 odstotkov glasov volivcev. Sicer pa so se na volitvah obdržale "tradicionalne" stranke, Belgiji pa se tako znova obeta dolgotrajno oblikovanje vlade. N-VA je slavila zmago tudi na evropskih volitvah, ki so potekale hkrati s parlamentarnimi. Glasovanje je bilo v znamenju napada v judovskem muzeju v Bruslju, v katerem so umrli trije ljudje.

Na ravni vse države naj bi N-VA glede na do jutra preštete glasove dobila 22-odstotno podporo, sledijo ji flamski krščanski demokrati z 12 odstotki, frankofonski socialisti sedanjega premierja Elia Di Rupa pa naj bi doživeli več kot dvoodstotni padec podpore in bili tako deležni 11-odstotne podpore. Na volitvah so svoje stolčke očitno obdržale t. i. tradicionalne stranke.

Belgiji bi se tako lahko znova obetala dolgotrajna politična kriza, saj so protagonisti z izjemo kralja Philippa, ki je julija lani nasledil očeta Alberta II., isti kot po prejšnjih volitvah leta 2010. Po teh volitvah so za oblikovanje vlade v Belgiji potrebovali rekordnih 541 dni. Sestavljanje vlade je tudi tehnično precej zapleteno, saj morajo vlado sestavljati tako flamske kot valonske stranke. Mandatar za oblikovanje vlade je običajno zmagovalec v večji Flandriji, vendar mora v koalicijo pridobiti frankofonske "brate" flamskih koalicijskih partneric. Flamci volijo samo flamske stranke, Valonijci le valonske.

Hrvaška desnica ponovila uspeh z lanskih volitev za Evropski parlament
"Lahko bi rekli, da Hrvaška splošno sledi evropskim smernicam, ker so ljudske stranke dobile nekaj več glasov kot socialisti. Ali pa sledi Franciji, v kateri je zmagala protievropska desnica Marine Le Pen, v kateri bi lahko iskali paradigmo Tomašićevi," piše reški Novi list.

Hrvaško bo v naslednjih petih letih v Evropskem parlamentu predstavljalo pet poslancev HDZ, štirje iz Kukuriku koalicije (SDP, HNS, IDS, HSU) in eden iz stranke ORaH (prednostni razvoj Hrvaške). HDZ (41,21 odstotka glasov) je premagala SDP (29,93 odstotka glasov) za slabih 11,28 odstotnih točk. Med zmagovalci nedeljskih volitev je tudi levičarsko-zeleni ORaH z 9,42-odstotno podporo volivcev. Gre za novo stranko, ki jo vodi nekdanja ministrica za okolje iz vrst SDP Mirela Holy.

Vladajoča koalicija na evropskih volitvah kljub slabemu gospodarskemu stanju ni doživela katastrofe, zato kot neutemeljene zavrača tudi zahteve za predčasne volitve, danes ocenjuje Jutarnji list, ki dodaja, da so bile volitve zadnje opozorilo premierju Zoranu Milanoviću, da je nujno spremeniti način vodenja države. Izidi volitev so zadnje opozorilo premierju Zoranu Milanoviću, da je nujno spremeniti način vodenja države.

"HDZ bo zdaj začela drugo načrtovano letošnjo nalogo, predsedniške volitve. Ni več taktične potrebe, da bi zavlačevali z objavo imena svojega predsedniškega kandidata," pa izpostavlja Večernji list, ki poudarja, da je predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko uspel v dveh letih okrepiti stranko, ki je bila na kolenih.

V Italiji zgodovinska zmaga stranke premierja Renzija
Na nedeljskih evropskih volitvah v Italiji je prepričljivo zmagala levousmerjena Demokratska stranka premierja Mattea Renzija s 40,8 odstotka glasov, kar mediji ocenjujejo kot zgodovinski uspeh. Na drugem mestu je populistično gibanje Pet zvezd Beppeja Grilla, ki ga je podprlo 21,2 odstotka Italijanov. Konservativna opozicijska stranka Naprej Italija nekdanjega premierja Silvia Berlusconija, ki je bil obsojen in zato ne sme sodelovati na volitvah, je prejela 16,8 odstotka glasov in pristala na tretjem mestu. Severna Liga, ki nasprotuje priseljevanju, je prejela 6,2 odstotka glasov.

Štiriodstotni prag za vstop v Evropski parlament sta presegli še Nova desna sredina s 4,4 odstotka in skrajno leva stranka Druga Evropa s štirimi odstotki glasov.

Renzi je tako 80 dni po nastopu položaja uspešno prestal prvi velik preizkus priljubljenosti. Premier je tudi v luči evropskih volitev že vse od prihoda na oblast februarja letos Bruselj pozival k manj strogemu varčevanju, njegova vlada pa je sprejela več ukrepov, ki naj bi koristili predvsem najšibkejšim v družbi.

Volitev za 73 italijanskih sedežev v 751-članskem Evropskem parlamentu se je udeležilo 58,7 odstotka volivcev, kar je manj kot na prejšnjih evropskih volitvah leta 2009, ko je volilo 66,4 odstotka Italijanov.

V Španiji nezaupnica dvostrankarstvu; vrh socialistov odstopil
Špansko politično prizorišče so evropske volitve dodobra pretresle. Konservativna Ljudska stranka (PP) premierja Mariana Rajoya, ki je od prihoda na oblast leta 2011 v Španiji izpeljala boleče varčevalne reze, je na nedeljskih volitvah dobila 16 mandatov v Evropskem parlamentu. Socialistična stranka jih je dobila 14. Gre za stranki, ki sta vse od obnove demokracije po smrti diktatorja Francisca Franca leta 1975 povsem obvladovali špansko politiko. Od skupno 54 španskih sedežev v Evropskem parlamentu jih bosta po novem imeli skupaj 30, kar 17 manj kot zdaj.

Prve posledice so že sledile, saj je vodja socialistov Alfredo Rubalcaba sporočil, da se zaradi "zelo skrb vzbujajočega" volilnega izida umika. Za 19. in 20. julij so že sklicali izredni kongres stranke, na katerem bodo volili novo vodstvo. V PP pa vztrajajo, da je izid zanje dober, saj so ena redkih vladajočih strank v Evropi, ki je zmagala na evropskih volitvah.

Po drugi strani pa imajo razlog za slavje v osmih manjših strankah. Gre večinoma za leve stranke, ki predvsem odločno nasprotujejo varčevalni politiki. Skupaj bodo imele po novem 24 evropskih poslancev.

Še posebej uspešna je bila nova stranka Podemos, ki se je rodila iz protestnega gibanja Indignados. Prejela je pet poslanskih mest, kar pomeni četrto mesto. Vodja stranke Pablo Iglesias je že napovedal, da bodo "sodelovali s kolegi iz južne Evrope in v Evropskem parlamentu povedali, da ne želimo biti kolonija Nemčije ali trojke". Pred Podemos se je s šestimi evropskimi poslanci uvrstila koalicija več levih strank Pluralna levica. Sredinska stranka UPyD, ki je bila ustanovljena že leta 2007 in tako ni več zares novinka, je prejela štiri mandate, do zdaj je imela v Evropskem parlamentu le enega.

Volilna udeležba je bila v nedeljo 45,7-odstotna, za slabo odstotno točko višja kot na evropskih volitvah leta 2009.