Evropska komisija je načrt RePowerEU predlagala maja. Namen načrta je odpraviti odvisnost Evropske unije od ruskih fosilnih goriv, med drugim z večjo uporabo obnovljivih virov energije in večjim varčevanjem z energijo.
Komisija je predstavila predloge za dopolnitev več evropskih uredb in direktiv, tudi uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Tako bi cilje iz RePowerEU vključili v nacionalne načrte za okrevanje, ki so podlaga za črpanje sredstev iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.
Komisija predlaga dodatnih 20 milijard evrov nepovratnih sredstev, ki bi jih pridobili z dražbami v okviru stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami (ETS).
Ministri predlagajo drugačen vir financiranja
V izhodiščih za pogajanja z Evropskim parlamentom so ministri za finance, med njimi slovenski minister Klemen Boštjančič, določili drugačen vir financiranja. Tako bi 75 odstotkov financirali iz sklada za inovacije, 25 odstotkov pa s predčasno prodajo dovolilnic ETS, so sporočili iz češkega predsedstva Svetu EU-ja. Dovolilnice bi tako prodali precej prej, kot je bilo prvotno predvideno.
Države članice so se v svojih izhodiščih zavzele tudi za drugačno formulo dodeljevanja sredstev. Pri tem bi upoštevali kohezijsko politiko, odvisnost držav od fosilnih goriv in povečanje stroškov naložb.
Sloveniji glede na predlog 117 milijonov evrov
Sloveniji bo glede na predlog uredbe, o kateri so se danes uskladili ministri, pripadlo nekaj manj kot 117 milijonov evrov oziroma 0,58 odstotka od 20 milijard evrov.
Medtem ko predlog komisije predvideva, da morajo vse članice svoje nacionalne načrte za okrevanje dopolniti s poglavjem o RePowerEU, pa se svet zavzema, da bi bilo to obvezno samo v določenih primerih, med drugim, če bi želele dodatna sredstva v obliki posojil iz mehanizma za okrevanje.
Boštjančič v pismu predlagal ukrepe
Boštjančič je predstavil ključne poudarke pisma, ki ga je poslal evropski komisarki za finančne storitve, finančno stabilnost in kapitalske trge Mairead McGuinness in ministrskim kolegom. V njem izraža skrb glede naraščajočih cen energentov in ekstremnega nihanja cen na trgu izvedenih finančnih instrumentov, ki predstavlja likvidnostne težave za energetska podjetja.Poudaril je, da je potrebno takojšnje ukrepanje za zagotovitev normalnega trgovanja, pri tem pa ni nujno, da ukrepi vplivajo oziroma se prelivajo v tveganja v finančnem sektorju. Podrobneje je treba pojasniti obstoječa pravila glede zavarovanj, ki se uporabljajo na teh trgih, ter preučiti veljavne in možne dodatne specifične mehanizme za omejitev trgovanja v primerih ekstremne nestanovitnosti cen, so zapisali na ministrstvu.Pri tem je treba ločevati med špekulativnimi posli in tistimi, ki služijo zavarovanju. Minister Boštjančič je že ob prihodu na zasedanje poudaril, da slovenska analiza kaže, da je krivdo za visoko nihanje cen v veliki meri mogoče pripisati tržnim špekulantom, ki jih je mogoče označiti tudi za vojne dobičkarje.
Prošnja za posojila do 31. avgusta 2023
Pogajalsko izhodišče članic, o katerem so se danes dogovorili ministri, poudarja še, da mora biti nacionalnim oblastem omogočeno, da za posojila zaprosijo do 31. avgusta 2023.
Svet EU-ja poleg tega predvideva, da bi lahko članice sredstva za financiranje načrta RePowerEU prenesla tudi iz sklada za prilagoditev na posledice brexita in sklada za pravični prehod.
Predlog komisije predvideva tudi odstopanje od načela, da ukrepi ne smejo bistveno škodovati doseganju okoljskih ciljev EU-ja pri investicijah v energetsko infrastrukturo za zagotovitev varnosti dobav nafte in plina. Članice so glede tega našle ravnovesje, ki bo omejilo dodatno administrativno breme zanje.
"Velik korak"
"Danes smo dosegli velik korak naprej pri krepitvi evropske neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv," je ob dogovoru o pogajalskem izhodišču poudaril češki minister za finance Zbynek Stanjura. "Glede na geopolitične okoliščine ruske vojaške agresije na Ukrajino in zadnje napade na energetsko infrastrukturo menim, da je treba hitro doseči dogovor o tem predlogu," je dejal.
Dogovor je pozdravil tudi podpredsednik Evropske komisije, pristojen za gospodarstvo, Valdis Dombrovskis. Izrazil je upanje, da bo zakonodajni postopek končan do konca leta.
Ministri tudi o likvidnostnih težavah podjetij
Ministri za finance so razpravljali tudi o drugih ukrepih za spoprijemanje z energetsko draginjo. Stanjura je povedal, da so se strinjali, da bo dobro za nacionalne proračune, če bodo znižali cene na promptnih trgih. Govorili pa so tudi o likvidnostnih težavah podjetij zaradi visokega nihanja cen elektrike.
Dombrovskis je napovedal, da bo Evropska komisija do sredine oktobra predstavila predlog za podaljšanje in spremembo začasnega okvira državnih pomoči, ki je trenutno v veljavi. Tako bodo lahko države še naprej pomagale svojim gospodarstvom in podjetjem, ki se spoprijemajo z likvidnostnimi težavami.
Memorandum o izplačilu petih milijard Ukrajini
Na dnevnem redu so imeli ministri tudi nadaljnjo makrofinančno pomoč Ukrajini. Od napovedanih devetih milijard so ji do zdaj izplačali zgolj milijardo. Dombrovskis je v ponedeljek s Kijevom podpisal še memorandum o izplačilu dodatnih petih milijard. Kot je pojasnil, bodo prvi del v vrednosti dveh milijard evrov izplačali do sredine meseca.
Podpredsednik komisije se je ob tem zavzel za bolj strukturirano pomoč Ukrajini v prihodnjem letu. Ministri so se danes strinjali, da bodo to vključili v pogajanja o proračunu EU-ja za 2023, je dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje