Odločitev Latvijcev utegne sprožiti nezadovoljstvo Evropske centralne banke (ECB), vendar država napoveduje, da bo svoj jezik branila tudi na Sodišču Evropskih skupnosti.

Odločitev je pojasnila latvijska ministrica za šolstvo Ina Druviete, ki je dejala, da ne gre za vprašanje monetarne politike, temveč le za vprašanje jezika. Latvijščina namreč ne pozna dvoglasnika eu.

Proti priporočilom ECB-ja
Latvijski minister za finance je sicer priznal, da so Evropska centralna banka in druge evropske institucije Latviji priporočile, naj enotno valuto imenuje euro, vendar država njihovih priporočil ne bo upoštevala. Dejal je še, da po njegovem mnenju ne gre za samovoljnost države, ampak ravno nasprotno. Latvijska vlada je vztrajanje EU-ja pri enotnem zapisu primerjala celo z rusifikacijo Latvije v obdobju nekdanje Sovjetske zveze.

Latvija je skupaj z Madžarsko že oktobra 2004 formalno zavrnila kompromis o enotnem zapisu imena skupne evropske valute. Kompromis predvideva, da se na gotovini in v zakonodaji EU-ja uporablja enotno ime euro, besedo pa je mogoče sklanjati po nacionalnih pravilih od korena, torej prvih treh črk dalje.

Kaj pa slovenski zapis?
Slovenija je kompromis sicer sprejela, vendar je ohranila pravico, da v vsakdanjem življenju še naprej uporablja zapis evro s črko v. Kompromis je oblikoval odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU-ju (Coreper), v Sloveniji pa je podpis sprožil burno razpravo o primernosti zapisa.