Michel je v objavi na blogu v torek kritiziral očitke glede cepilnega nacionalizma na račun EU-ja in stopil v obrambo mehanizmu, ki omogoča blokado izvoza cepiv, če podjetje ne izpolni obvez do Unije. "Združeno kraljestvo in ZDA so uvedli popolno prepoved izvoza cepiva in sestavin cepiv, ki jih proizvedejo na svojih tleh," je kritiziral politike drugih držav.

Britanski premier Boris Johnson je v odzivu v parlamentu zatrdil, da Združeno kraljestvo ni blokirala izvoza niti enega odmerka cepiva proti covidu-19 ali sestavin za cepivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"V tej pandemiji smo v boju za globalno zdravje vsi na isti strani. Nasprotujemo cepilnemu nacionalizmu v vseh oblikah," je dejal.

Britansko zunanje ministrstvo je zaradi očitkov na pogovor povabilo tudi predstavnika EU-ja v Združenem kraljestvu. V pojasnilu so sporočili, da so ga na srečanje povabili, ker da so se te napačne trditve večkrat ponovile na različnih ravneh v EU-ju in Evropski komisiji.

To je zadnji v nizu sporov med Združenim kraljestvom in EU-jem glede cepiv. EU je pod velikim pritiskom glede počasne dobave cepiv, medtem ko velja Združeno kraljestvo za uspešnejše. Bruselj za svoje težave delno krivi britansko-švedsko podjetje AstraZeneca, ki ni dostavilo obljubljene količine cepiv.

Prav to je spodbudilo odločitev EU-ja, da vzpostavi mehanizem za nadzor nad izvozom cepiv. Če podjetje ne izpolni obveznosti do EU-ja, izvoza ni mogoče dovoliti.

Zaradi tega so se konec januarja Bruselj, Dublin in London zapletli v spor, ko je EU razkril načrte glede predloga za sprožitev enega od členov severnoirskega protokola, ki v skrajnem primeru dopušča uvedbo trde meje na irskem otoku. Na ta način je želela Unija nadzorovati izvoz cepiv iz EU-ja na Severno Irsko, da ta ne bi postala "stranska vrata" za pošiljanje cepiv iz EU-ja na celinski del Združenega kraljestva. Zaradi glasne kritike je moral EU hitro spremeniti svoje načrte.