Evropska komisija je slovenskim oblastem podala pet priporočil, kako naj ukrepajo za zmanjšanje primanjkljaja pod referenčno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda, ki jo določa pakt o stabilnosti in rasti (na sliki komisar Almunia). Foto: EPA
Evropska komisija je slovenskim oblastem podala pet priporočil, kako naj ukrepajo za zmanjšanje primanjkljaja pod referenčno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda, ki jo določa pakt o stabilnosti in rasti (na sliki komisar Almunia). Foto: EPA
Franc Križanič
Slovenski finančni minister s težko "domačo nalogo". Foto: EPA

Pet priporočil evropske komisije, naslovljenih na Slovenijo, je v Bruslju predstavil komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia, ki je ob tem povedal, da bi morale slovenske oblasti priporočene ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja pod referenčno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda, ki jo določa pakt o stabilnosti in rasti, začeti izvajati v letu 2010.

Kakšna so priporočila?
V prvem priporočilu Evropska komisija slovenske oblasti poziva, naj sedanji presežni javnofinančni primanjkljaj odpravijo čim prej in najpozneje v letu 2013. Po jesenski napovedi komisije bo Slovenija letos izmerila 6,3-odstotni primanjkljaj. Ob tem komisija ugotavlja, da je javnofinančni položaj Slovenije v letu 2009 posledica protikriznih ukrepov.

Drugo priporočilo se glasi, da bi morale slovenske oblasti primanjkljaj zmanjšati pod tri odstotke BDP-ja na verodostojen in vzdržen način s srednjeročnim ukrepanjem, pri čemer komisija predlaga tri konkretne ukrepe. Ti trije nasveti v okviru drugega priporočila so: izvajanje ukrepov za fiskalno konsolidacijo v letu 2010, kot je načrtovano, zagotavljanje povprečnega zmanjšanja primanjkljaja za od 0,75 odstotka do enega odstotka v obdobju 2010-2013 ter natančno opredeljevanje ukrepov, ki so nujni za zmanjšanje presežnega primanjkljaja, in pospeševanje zmanjševanja primanjkljaja, če bodo gospodarske ali proračunske razmere boljše, kot se pričakuje zdaj.

Med trojico "ostarelih"
V tretjem priporočilu Evropska komisija slovenske oblasti poziva, naj zmanjšajo tveganja glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ, naprej reformira pokojninski sistem s ciljem omejevanja izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, in to čim prej. To vprašanje je za Slovenijo po besedah Almunie še posebej občutljivo in Slovenija je ena izmed treh držav, ki dobiva to posebno priporočilo glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Četrto priporočilo se nanaša na rok, do katerega bi morala slovenska vlada učinkovito izvajati ukrepe za fiskalno konsolidacijo. Ta datum je junij prihodnje leto. Peto priporočilo pa slovenskim oblastem nalaga, da morajo o napredku pri uresničevanju teh priporočil poročati v posebnem poglavju v programih stabilnostih, ki jih bodo pripravljale v obdobju 2009-2013.

Poleg tega je Slovenija pozvana k uresničevanju reform s ciljem okrepiti gospodarsko rast. Te vključujejo krepitev javnih financ, konkretno bi morala Slovenija okrepiti zavezujočo naravo večletnega proračunskega načrta in izboljšati učinkovitost javne porabe ter napraviti prostor krepitvi izdatkov za raziskave, inovacije in oblikovanje človeškega kapitala. Izboljšati bi morala tudi delovanje trga dela.

V potopku večina povezave
Poleg Slovenije so priporočila za odpravo presežnih javnofinančnih primanjkljajev danes dobile še Avstrija, Češka, Nemčija, Slovaška, Nizozemska, Italija, Belgija in Portugalska. Vse države razen Italije in Belgije so dobili rok za odpravo presežnih primanjkljajev leto 2013, omenjena dvojica pa leto 2012. Poleg te skupine držav, proti katerim je Evropska komisija postopek zaradi presežnega primanjkljaja sprožila oktobra, je komisija danes obravnavala tudi presežne primanjkljaje skupine petih držav, ki so bile v postopku že prej. To so Francija, Španija, Irska, Velika Britanija in Grčija, ki so priporočila za ukrepanje dobile aprila.