Španska vlada je sredi maja sprejela varčevalni načrt, s katerim želi privarčevati 15 milijard evrov in zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki je močno narasel v zadnjih dveh letih, ko se je gospodarstvo znašlo v krizi. Primanjkljaj trenutno znaša 11 odstotkov BDP-ja, s pomočjo ukrepov pa naj bi ga v prihodnjih dveh letih zmanjšali na 6 odstotkov.

Od več kot 2,5 milijona zaposlenih v javnem sektorju se jih je po ocenah sindikatov stavke udeležilo okoli 75 odstotkov, na španskem ministrstvu za delo pa trdijo, da je udeležba le 16-odstotna.

Varčevalni načrt predvideva petodstotno znižanje plač v javnem sektorju, zmanjšanje pokojnin in omejitev sredstev za regionalne oblasti. S temi ukrepi želi vlada prispevati k finančni stabilnosti države in tudi k finančni stabilnosti območja z evrom, ki ga je močno prizadela grška finančna kriza, za katero se mnogi bojijo, da bi se lahko preselila tudi v Španijo.

Toda delavci, predvsem tisti v javnem sektorju, so nezadovoljni z vladnimi ukrepi in največji španski sindikati so sklicali stavko, ki naj bi se je udeležilo več sto tisoč zaposlenih v šolah, bolnišnicah in javni upravi.

Obtožbe o izdaji
Sindikati obtožujejo socialistično vlado premierja Joseja Lusia Zapatera, da jih je s strogimi varčevalnimi ukrepi izdala in da je prelomila prej dane obljube, ko je več mesecev zatrjevala, da je svetovna gospodarska kriza pustila le malo posledic na španskem gospodarstvu.

Poznavalci ocenjujejo, da bi lahko stavka v javnem sektorju pomenila napoved splošne stavke, saj je vlada napovedala prevetritev pravil za zaposlovanje, s čimer bi olajšali odpuščanje delavcev v težkih časih za gospodarstvo. Sindikati nasprotujejo takim spremembam, saj po njihovem mnenju delodajalci v zadnjih dveh letih niso imeli težav z odpuščanjem, kar je pripeljalo do 20-odstotne brezposelnosti.

Utrinke iz španskih mest, v katerih je življenje skoraj obstalo, si oglejte v galeriji.