Trojka je beseda, ki se kljub svoji široki uporabnosti danes pravzaprav nanaša na le eno stvar, in sicer povezavo Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Od izbruha svetovne gospodarske krize leta 2008, ki je razgalila šibkost globalnega ekonomskega modela, je dobila t. i. trojka sloves božanske avtoritete, ki ne pozna milosti, delovala pa naj bi v korist držav v javnofinančnih težavah.

A to ni res, opozarjajo kritični spremljevalci njenega delovanja. Stephan Lindner iz nemške aktivistične mreže Attac, ki soustvarja glasilo, je bil v pogovoru za MMC povsem jasen. "Naloga trojke je, da stroške krize pokrijejo navadni ljudje, ne pa tisti, ki so služili na račun dejanj, ki so do krize pripeljala," je dejal. Kot opozarjajo ustvarjalci glasila na njegovi spletni strani, ukrepi trojke "dolgove zasebnih investitorjev, bank in drugih finančnih institucij prenašajo na breme davkoplačevalcev". "Dolg se medtem konsolidira in dviguje na nevzdržno raven, kar zahteva ostre gospodarske in varčevalne ukrepe."

Ključni pri posredovanju trojke so tako politični pogoji, ki jih mora država prejemnica "pomoči" izpolniti. Ajda Pistotnik iz društva Humanitas, ene izmed nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri projektu TrojkaWatch, med pogoji omenja privatizacijo celotnih sektorjev in zmanjšanje javne porabe oziroma krčenje javnega sektorja. Posledice takšnih politik so nižje plače in pokojnine ter višji davki, kot izpostavlja Pistotnik, pa tudi ideje, kot je privatizacija vodnih virov. "Trojka ima zelo jasne neoliberalne težnje. Njene smernice pomenijo prednost za finančni kapital," pojasnjuje.

Grčija propada, Nemčija služi
Čeprav je kapital nadnacionalni fenomen, pa imajo od delovanja trojke vseeno nekatere nacionalne države več koristi od drugih. Pistotnik poudarja, da grške težave koristijo nemškim podjetjem, ki v Grčiji veliko vlagajo, pri čemer izpostavlja privatizacijo grških železnic in električnega omrežja. "Nekomu ne bi bilo v interesu, če bi se to nehalo dogajati," dodaja.

Govorili smo tudi s Thanosom Contargyrisom iz mreže Attac Hellas in ga vprašali, kakšne namene je imela trojka, ko je posredovala v primeru Grčije. "Gotovo namen trojke ni bil rešiti Grčijo. Namen je bil rešiti banke. V primeru Grčije je šlo za francoske in nemške banke, saj so te lahko izgubile ogromno denarja. Jasno je, da namen ni bil pomagati Grčiji, da razvije svoje gospodarstvo in postane sposobna odplačati svoje dolgove. Njen položaj takrat niti ni bil tako obupen. Dolg je znašal 120 odstotkov BDP-ja, zdaj pa mislim, da znaša 175 odstotkov," je dejal za MMC.

Pomoč ali "pomoč"?
Izraz, ki najpogosteje spremlja trojko, je gotovo "finančna pomoč", pri čemer, kot izpostavljajo sogovorniki, sploh ne gre za pomoč, ampak za posojila državam v težavah, ki so pogojena z izvajanjem jasno določenih reform. Medijski diskurz o pomoči je zavajajoč, meni Pistotnik. "Gre za totalno zavajanje javnosti, ker ni tako. Trojka ne pomaga nikomur. Ona je samo kreditodajalec. Daje posojila na račun določenih političnih pogojev, ki pa pomenijo vmešavanje v nacionalne politike, torej v suverenost samih držav. Zelo je vprašljivo, kaj te politike dejansko so. Kaj mora država v zameno za ta denar narediti," opozarja in sprašuje Pistotnik.

Tudi Contargyris izpostavlja problematiko poročanja medijev, ki ponavljajo namesto izraza posojilo izraz pomoč. Grški sogovornik ob tem še poudarja, da mediji ignorirajo primer Islandije, kjer so zavrnili odplačilo dolgov bankam, pa zaradi tega niso v katastrofalnem položaju. Lindner pa pri poročanju o trojki predvsem mainstreamovskim medijem očita pomanjkanje kritičnosti.

Trojka - vsemogočna že, pa tudi legitimna?
Ne glede na ukrepe trojke in državo, ki so ji vsiljeni, pa je podton vselej enak. Trojka ima namreč velike težave s pomanjkanjem demokratične legitimnosti, opozarjajo sogovorniki. "Lahko govorimo o demokratičnem deficitu, glede na to, da je edina evropska institucija, ki se jo voli, Evropski parlament," pravi Pistotnik. Trojko so sicer ustanovile izvoljene vlade držav članic EU-ja, primer Grčije pa je pokazal, da trojka v primeru posredovanja suvereno vlado nadvlada. "Trojka je tista, ki vlada v državi neodvisno od izvoljene vlade," na primeru Grčije pojasnjuje Contargyris.

Pistotnik izpostavlja, da ni niti ena izmed treh institucij, ki sestavljajo trojko (komisija, ECB, IMF), voljena. "Institucije trojke so institucije, ki se jih ne voli. To so institucije, ki so imenovane oziroma ustvarjene, katerih članice so države. In tukaj so običajno preigravanja moči držav na mednarodnem parketu in preigravanja nekih interesov močnih."

Če je delovanje trojke pogojeno z interesi močnih držav članic institucij, ki jo sestavljajo, zakaj potem Slovenija kot šibka država pristaja na njeno legitimnost? Eden izmed razlogov je po mnenju A. Pistotnik tudi pomanjkanje domišljije, kako bi lahko drugače reševali težave. A v sprejemanje legitimnosti trojke smo tudi potisnjeni, meni. Vsiljena nam je interpretacija, da je to edini izhod, pravi. Ob pohodu neoliberalnega finančnega kapitalizma smo mi izbrali linijo najmanjšega odpora, torej taktirko Bruslja, poudarja.

"Ravno oddaljenost Bruslja daje tem politikam takšno moč. Ljudje si zelo težko predstavljajo oziroma sploh ne vedo, koga naj naslavljajo. To je nekaj daleč v Bruslju, IMF pa je še toliko dlje, čez Atlantik," pravi Pistotnik. Protest pred našim parlamentom tako nima več nobene moči, opozarja.

10 let od vstopa Slovenije v "ne dobro poznan" EU
1. maja mineva okroglih 10 let od vstopa Slovenije v EU, zaradi česar je postala država podvržena tudi nadzoru zloglasne trojke. Pistotnik meni, da ob vstopu v Unijo te nismo niti dobro poznali. "Trojke takrat še ni bilo blizu, bilo pa je jasno, da se odločitve sprejemajo v Bruslju."

Do zdaj se je Sloveniji kljub slabemu javnofinančnemu položaju uspelo izogniti prihodu trojke. A za kakšno ceno? "Res je, da trojka tukaj ni prisotna, so pa prisotne njene politike oziroma ideja, ki vodi te politike. Mi dejansko ne počnemo nič drugega kot Portugalska, Irska, Španija, tudi Grčija. Slabo banko imajo recimo tudi v Španiji in na Irskem," poudarja Pistotnik.

Boj proti trojki tudi na evropskih volitvah?
Sogovorniki izpostavljajo potrebo po boju proti politikam trojke. Pa so lahko prizorišče tega boja tudi volišča? Približujejo se namreč volitve v Evropski parlament (EP). "Evropski parlament v razmerju do trojke nima nikakršne moči. EP ni del trojke, kot je Evropska komisija, ki jo EP le potrdi," je pesimistična Pistotnik.

Lindner o pomenu evropskih volitev pravi: "Mislim, da ni dovolj zgolj voliti pravih strank. Velika težava je, da je neoliberalna struktura globoko ukoreninjena v evropskih sporazumih, ki pa jih ni lahko spreminjati. Za to je namreč treba imeti večino v vsaki posamični državi."

Potrebno razredno, ne nacionalno gibanje
Zato po njegovem mnenju "potrebujemo široko gibanje na ulicah, ki bo evropsko gibanje". "Nekaj takšnega smo že videli pred 25 leti v Vzhodni Evropi. Tudi zelo kompleksen in močan sistem se da uničiti in vzpostaviti prostor za nekaj novega." Po njegovem mnenju je treba zmanjšati razkorak med bogatimi in revnimi, nujna je prerazporeditev bogastva, tudi prek drugačnih obdavčitev, sredstva pa bi se namenila izgradnji socialne infrastrukture. "Gre za razredno delitev, ne pa nacionalno," je še dejal Lindner.