"Odločno nasprotujemo oceni IMF-a, da bi moral biti grški dolg prestrukturiran že ob začetku krize, in ne šele leta 2012," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije.

Ob tem je Bruselj kot neutemeljene označil kritike Mednarodnega denarnega sklada, da jim ni uspelo z ukrepi, s katerimi so želeli grško gospodarstvo vrniti na pot rasti.

Kršitev svojih pravil
IMF je v poročilu o reševanju Grčije priznal napake, ki so po njegovem mnenju povzročile še globljo recesijo v tej državi in višjo stopnjo brezposelnosti. V poročili piše, da je IMF skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko s prisilnimi varčevalnimi ukrepi še poslabšal položaj Grčije.

Ugotovil je, da so bile storjene bistvene napake pri prvem reševalnem svežnju za Grčijo leta 2010, ki je bil vreden 143 milijard dolarjev. IMF je pri tem prekršil tri od svojih lastnih štirih pravil in pomagal pri poglabljanju nazadovanja gospodarske rasti in prispeval k rasti stopnje brezposelnosti, ki je zdaj 27-odstotna.

Prvi reševalni sveženj trojke je bil neuspešen in treba je bilo uvesti novega, ker je trojka podcenila negativni vpliv ukrepov na gospodarstvo. Gre za precej nenavadno priznanje napak IMF-a.

Še vedno niso na zeleni veji
Zniževanje plač in višanje davkov, kot je znano, ni pomagalo. Napoved grške centralne banke je, da se bo letos gospodarska rast skrčila za 4,6 odstotka, stopnja brezposelnosti pa se bo povzpela na 28 odstotkov. Nacionalni dolg bo letos porasel na 175 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Uvodni ukrepi zategovanja pasu niso povrnili zaupanje finančnih trgov, bančni sistem je izgubil 30 odstotkov depozitov, gospodarstvo pa je padlo v večjo recesijo od pričakovane. Trojka je leta 2012 potrdila drugi reševalni sveženj za 170 milijard evrov z dodatkom, da zasebni lastniki grškega dolga privolijo v izgubo do 50 odstotkov.

IMF sicer dodaja, da je bilo nekaj uspehov: Grčija je ostala v območju evra, posledice njene krize za svetovno ekonomijo pa so bile večinoma omejene.

Levičarji: Pustimo varčevanje!
Levičarska opozicijska stranka Syriza se je že odzvala s predlogom, da se je treba nemudoma znebiti varčevalnih ukrepov, ki so državo pripeljali do roba humanitarne krize. Stranka pravi, da te politike ne prinašajo uspeha.

Odzvali so se že tudi v Atenah. Grški finančni minister Janis Sturnaras je poročilo označil kot objektivno in ga pozdravil. Kot je povedal za grški časnik Katimerini, bo dokument omogočil priložnost prepoznati napake, tako da se jih v prihodnje ne bo več ponavljalo.